1. DEJAVNIKI USKLAJENOSTI NOTRANJE REVIZIJE S STRATEŠKIMI NAČRTI ORGANIZACIJEPolona Pergar Guzaj, 2016, master's thesis Abstract: Upoštevajoč spremembe strokovnih pravil in priporočil na področju notranje revizije, ki vse bolj poudarjajo pomembnost povezovanja notranje revizije s sistemi upravljanja tveganj v organizaciji in delovanje notranje revizije na strateškem nivoju, nas je zanimalo, ali ima razvitost posamezne organizacije na področju upravljanja tveganj pozitiven vpliv na usklajenost notranje revizije s strateškimi načrti organizacije. Zanimalo nas je tudi, ali usklajenost notranje revizije s strateškimi načrti organizacije pozitivno vpliva na zadostnost virov na področju notranje revizije.
Z analizo podatkov, zbranih v raziskavi CBOK, ki jo je v letu 2015 izvedel Mednarodni inštitut notranjih revizorjev (IIA), smo preverili 15 hipotez, vsako za 4 skupine (anketirane notranje revizorje v Sloveniji, anketirane notranje revizije v regiji Srednja in vzhodna Evropa, anketirane notranje revizije v Evropi ter vse anketirane notranje revizorje). Žal rezultati za Slovenijo niso zanesljivi, saj je bil vzorec premajhen.
Po opravljeni obdelavi podatkov lahko zaključimo, da imajo aktivnosti organizacije na področju upravljanja tveganj (vsaj na nivoju vseh anketiranih), ki prispevajo k višji razvojni stopnji organizacije na področju upravljanja tveganj, praviloma pozitiven vpliv na usklajenost notranje revizije s strateškimi načrti organizacije ter (vsaj v večini primerov) tudi na zadostnost virov, namenjenih notranji reviziji.
Četudi vse postavljene hipoteze niso bile potrjene, notranjim revizorjem priporočamo, da vztrajajo pri aktivnostih, ki pospešujejo razvoj upravljanja tveganj v organizaciji, širijo pogled na poslovanje in dolgoročno vizijo delovanja, tako notranje revizije, kot tudi organizacije kot celote. Notranja revizija ni sama sebi namen in za dolgoročen razvoj in obstoj bo morala notranja revizija narediti več. Le izvrstni kadri, trdni odnosi z deležniki in trdo delo bodo notranji reviziji omogočili vlogo, kot je opisana v poslanstvu notranje revizije in načelih. Keywords: Notranja revizija, deležniki, strateški načrti, celovito upravljanje tveganj, vloga notranje revizije, zagotavljanje kvalitete notranje revizije, stopnje zrelosti organizacije na področju upravljanja tveganj. Published in DKUM: 08.12.2016; Views: 1754; Downloads: 275 Full text (2,77 MB) |
2. VLOGA NOTRANJE REVIZIJE PRI UPRAVLJANJU OPERATIVNEGA TVEGANJA V PROCESU ODOBRAVANJA KREDITOV FIZIČNIM OSEBAM V POSLOVALNICAH BANK, KI DELUJEJO V SLOVENIJIRomana Ocvirk, 2013, master's thesis Abstract: Uprave bank in nadzorni organi aktivnostim, ki so usmerjene v upravljanje s tveganji v obdobju visoke gospodarske rasti, splošne blaginje in doseganja visokih dobičkov, niso pripisovali pomembne vloge. Celotno delovanje je bilo usmerjeno v doseganje čim večjega dobička. Na trgu je bilo bankam na razpolago dovolj denarnih sredstev po razmeroma nizkih cenah in kar največ teh sredstev so skušale oplemenititi z vlaganjem v kredite. To je bil čas, v katerem so banke odobravale kredite tudi brez ustreznega zavarovanja. V takšnih in podobnih bančnih poslih so se, zaradi želje po doseganju odličnih poslovnih rezultatov, prevzemala prevelika tveganja. Upravljanje z njimi pa je potekalo v takšni obliki in obsegu, da je zadostilo zakonskim zahtevam. Zaradi takšne poslovne politike je dejavnost notranjega revidiranja služila predvsem za preverjanje skladnosti delovanja z zakoni, navodili, pravili in predpisi. Notranji revizorji so delovali kot nadzorniki. Revizijska poročila pa so vsebovala predvsem ugotovitve o napakah in nepravilnostih, ki so jih pri svojem delu naredili zaposleni.
Finančna kriza je pokazala, da je bil takšen odnos do tveganj neodgovoren. Posledice, ki se v poslovnih izkazih bank še danes močno odražajo, so vplivale na spremembo odnosa uprave in nadzornih organov do tveganj, ki so jim banke pri svojem delovanju izpostavljene in do dejavnosti, ki se z upravljanjem tveganj ukvarjajo. Prišli so do spoznanja, da izogibanje učinkovitemu upravljanju s tveganji povečuje verjetnost, da bodo škodni dogodki, kot posledica nekontrolirane izpostavljenosti tveganjem, povzročili finančne izgube in nefinančno škodo, kar pa lahko resno ogrozi realizacijo poslovnih načrtov ali celo obstoj banke. S tem zavedanjem se je povečal tudi pomen dejavnosti notranjega revidiranja. Notranji revizor je zamenjal vlogo nadzornika z vlogo svetovalca. Obseg njegovega dela se je razširil na področje tveganj, ki ogrožajo uresničitev načrtovanih ciljev banke. Revidiranje ni več usmerjeno v preteklost, usmerjeno je v sedanjost in prihodnost.
Odobravanje kreditov fizičnim osebam je ena izmed najpomembnejših storitev, ki jo banke nudijo v okviru področja bančništvo na drobno, saj prinaša obrestne in neobrestne prihodke. Storitev je, tako kot tudi vse druge bančne aktivnosti, procesi, sistemi in produkti, izpostavljena operativnemu tveganju. Izgube kot posledica škodnih dogodkov iz naslova operativnega tveganja lahko nastanejo zaradi neustreznosti samega procesa odobravanja kreditov, napak ali goljufij zaposlenih, goljufij kreditojemalcev ali njihovih delodajalcev.
Odgovornost uprave banke je torej, da tudi pri tej storitvi vzpostavi ustrezen proces upravljanja z operativnim tveganjem. V tem procesu ima pomembno vlogo služba notranje revizije, ki presoja in vrednoti ustreznost notranjega kontrolnega sistema, podaja priporočila za njegovo izboljšanje in pri zaposlenih ustvarja zavedanje o pomenu ustreznega in učinkovitega obvladovanja operativnega tveganja. Keywords: upravljanje z operativnim tveganjem, vloga notranje revizije, odobravanje kreditov fizičnim osebam, škodni dogodek iz naslova operativnega tveganja, odgovornost uprave banke Published in DKUM: 10.03.2014; Views: 2056; Downloads: 204 Full text (1,62 MB) |
3. PERCEPCIJA VLOGE IN UČINKOVITOSTI NOTRANJE REVIZIJE PRI UPORABNIKIH V FARMACEVTSKI DEJAVNOSTIMira Rataj Siročić, 2011, master's thesis Abstract: Notranja reviyija je danes v poslovnem svetu prepoznana kot ključna aktivnost, ki je prešla že različne faze. Če je včasih delovala v smislu naknadnega odkrivanja nepravilnosti in napak v sistemu notranjih kontrol ter skladnosti s pravili, pa se v sedanjih globalnih in kriznih časih njena vloga spreminja v smer proaktivnega delovanja in partnerskih odnosov med vsemi deležniki (poslovodstvom, revidiranci, revizijskimi komisijami/odbori itd.). S tem se povečuje tudi njena učinkovitost ter dodajanje vrednosti organiyaciji. Keywords: notranje revidiranje, vloga notranje revizije, učinkovitost, dodana vrednost, sistem notranjih kontrol, uprava, računovodja, revidiranci, upravljanje, revizijska komisija, obvladovanje tveganj, tveganje prevar, mednarodni standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, kodeks strokovnih načel, kodeks poklicnoetičnih načel, podajanje zagotovil, svetovanje, farmacevtska dejavnost Published in DKUM: 12.10.2011; Views: 2797; Downloads: 386 Full text (1,94 MB) |