Search the digital library catalog

Abstract: Uprave bank in nadzorni organi aktivnostim, ki so usmerjene v upravljanje s tveganji v obdobju visoke gospodarske rasti, splošne blaginje in doseganja visokih dobičkov, niso pripisovali pomembne vloge. Celotno delovanje je bilo usmerjeno v doseganje čim večjega dobička. Na trgu je bilo bankam na razpolago dovolj denarnih sredstev po razmeroma nizkih cenah in kar največ teh sredstev so skušale oplemenititi z vlaganjem v kredite. To je bil čas, v katerem so banke odobravale kredite tudi brez ustreznega zavarovanja. V takšnih in podobnih bančnih poslih so se, zaradi želje po doseganju odličnih poslovnih rezultatov, prevzemala prevelika tveganja. Upravljanje z njimi pa je potekalo v takšni obliki in obsegu, da je zadostilo zakonskim zahtevam. Zaradi takšne poslovne politike je dejavnost notranjega revidiranja služila predvsem za preverjanje skladnosti delovanja z zakoni, navodili, pravili in predpisi. Notranji revizorji so delovali kot nadzorniki. Revizijska poročila pa so vsebovala predvsem ugotovitve o napakah in nepravilnostih, ki so jih pri svojem delu naredili zaposleni. Finančna kriza je pokazala, da je bil takšen odnos do tveganj neodgovoren. Posledice, ki se v poslovnih izkazih bank še danes močno odražajo, so vplivale na spremembo odnosa uprave in nadzornih organov do tveganj, ki so jim banke pri svojem delovanju izpostavljene in do dejavnosti, ki se z upravljanjem tveganj ukvarjajo. Prišli so do spoznanja, da izogibanje učinkovitemu upravljanju s tveganji povečuje verjetnost, da bodo škodni dogodki, kot posledica nekontrolirane izpostavljenosti tveganjem, povzročili finančne izgube in nefinančno škodo, kar pa lahko resno ogrozi realizacijo poslovnih načrtov ali celo obstoj banke. S tem zavedanjem se je povečal tudi pomen dejavnosti notranjega revidiranja. Notranji revizor je zamenjal vlogo nadzornika z vlogo svetovalca. Obseg njegovega dela se je razširil na področje tveganj, ki ogrožajo uresničitev načrtovanih ciljev banke. Revidiranje ni več usmerjeno v preteklost, usmerjeno je v sedanjost in prihodnost. Odobravanje kreditov fizičnim osebam je ena izmed najpomembnejših storitev, ki jo banke nudijo v okviru področja bančništvo na drobno, saj prinaša obrestne in neobrestne prihodke. Storitev je, tako kot tudi vse druge bančne aktivnosti, procesi, sistemi in produkti, izpostavljena operativnemu tveganju. Izgube kot posledica škodnih dogodkov iz naslova operativnega tveganja lahko nastanejo zaradi neustreznosti samega procesa odobravanja kreditov, napak ali goljufij zaposlenih, goljufij kreditojemalcev ali njihovih delodajalcev. Odgovornost uprave banke je torej, da tudi pri tej storitvi vzpostavi ustrezen proces upravljanja z operativnim tveganjem. V tem procesu ima pomembno vlogo služba notranje revizije, ki presoja in vrednoti ustreznost notranjega kontrolnega sistema, podaja priporočila za njegovo izboljšanje in pri zaposlenih ustvarja zavedanje o pomenu ustreznega in učinkovitega obvladovanja operativnega tveganja.
Keywords: upravljanje z operativnim tveganjem, vloga notranje revizije, odobravanje kreditov fizičnim osebam, škodni dogodek iz naslova operativnega tveganja, odgovornost uprave banke
Published in DKUM: 10.03.2014; Views: 2056; Downloads: 204
Full text (1,62 MB)