Search the digital library catalog

Abstract: Die Entwicklung der schweizerischen Nachkriegsgesellschaft wies bis zu den 70er Jahren eine Dynamik auf, die zum Teil von den Geschehnissen in der Kriegszeit gekennzeichnet war. Außerdem ist die politische und kulturelle Situation durch den spezifischen gesellschaftlichen Status der Frauen geprägt. Der Kampf um die Gleichberechtigung der beiden Geschlechter in der Schweiz ist mehr als hundert Jahre alt. Am 7. Februar 1971 bekamen Frauen durch die neue Abstimmung dieselben politischen Rechte wie Männer und sind seitdem auch am öffentlichen Leben beteiligt. Zwischen 1970 und 1975 wurden auch die Bildungsgänge für beide Geschlechter gleichermaßen zugänglich. In der Diplomarbeit werden die kulturelle Situation und die Rolle der Frauen in der Schweiz im Zusammenhang mit den literaturgeschichtlichen Fragen behandelt. Analysiert werden vor allem die Aspekte der psychologischen und der sozialen Entwicklung der Frauenfiguren bei Hedi Wyss. Im Mittelpunkt der vorliegenden Diplomarbeit stehen somit die Romane Keine Hand frei, Bubikopf und Putzturban und Flügel im Kopf, die die Frauenrolle in der Gesellschaft und die Suche nach der Identität thematisieren. Wichtiger Anhaltspunkt ist dabei das Verhältnis zwischen den traditionellen Normen in der schweizerischen Gesellschaft und der Gesellschaftskritik.
Keywords: Ključne besede: Hedi Wyss, zgodovina Švice, gibanje za pravice žensk, vloga ženske, ženske figure v romanih
Published in DKUM: 27.01.2021; Views: 959; Downloads: 8
Full text (11,54 MB)

Abstract: Magistrsko delo na podlagi časopisja iz obdobja prve svetovne vojne obravnava različne vloge, ki so jih slovenske ženske opravljale med veliko vojno. Čeprav Avstro-Ogrska monarhija nikoli ni organizirala ženskih vojaških korpusov, kot je bilo to značilno na primer za Rusijo, Veliko Britanijo in Francijo, je splošna mobilizacija leta 1914 na drugačen način aktivirala slovensko ženstvo. Že pred vojno so bili uvedeni številni zakoni in predpisi, ki so korenito spremenili življenje v zaledju, ki se je po uvedbi vojnega gospodarstva moralo popolnoma podrediti potrebam vojske. Uvedena je bila cenzura, poostrile so se kazni, oblasti so preganjale notranje in zunanje sovražnike. Zaradi vpoklica moških in posledično kritičnega pomanjkanja delovne sile so se ženske poleg tradicionalnih služb v sanitetni, tekstilni in trgovski industriji, zaposlovale v izrazito moških poklicih ter postale nepogrešljiv člen v vojni industriji. Postale so uslužbenke v prehrambnem sektorju, prometu, telekomunikaciji in administraciji. Postale so bolniške strežnice, vojne agitatorke, vohunke in protestnice. Ob tem so vzdrževale še družino, predvsem pa so se vsakodnevno borile proti lakoti in pomanjkanju. Ženske na podeželju so prevzele poljedelska dela, ki jih je oteževalo pomanjkanje delovne sile. Meščanske ženske so se podale na pot dobrodelne dejavnosti. Vojne razmere in odsotnost moških so ženskam omogočile vstop v javno in politično življenje, predvsem so se izkazale v zbiranju podpisov za Majniško deklaracijo. Lahko rečemo, da je vojna ženskam naložila veliko skrbi in odgovornosti, obenem pa jim dala veljavo, ki je niso imele nikoli prej.
Keywords: slovensko ženstvo, vloga ženske, prva svetovna vojna, delovna emancipacija.
Published in DKUM: 12.02.2019; Views: 2710; Downloads: 504
Full text (1,59 MB)

Abstract: Položaj ženske v Grčiji se je skozi časovna obdobja starogrške države spreminjal. V zgodnjem obdobju, je bila ženska skoraj enakovredna moškemu, nato se je položaj močno poslabšal. Družbena depriviligiranost ženske se je kazala že ob njenem rojstvu, ko je bila nemalokrat prepuščena na milost in nemilost na kraju izpostavitve. Če jo je družina obdržala, je bila deležna najosnovnejše izobrazbe. Skozi vsa življenjska obdobja je bila podrejena moškemu, sprva očetu, po poroki možu. Njena družbena vloga je bila omejena na rojevanje dobrih državljanov. Najbolj cenjena je bila, ko je igrala vlogo pokorne, ustrežljive in tihe gospodinje, ki je za zidovi domačega gospodinjstva tkala, predla, vzgajala otroke ter nadzirala hišne sužnje. V javnem življenju se ni smela velikokrat pojavljati, razen ob različnih praznikih, kjer so imele ženske nepričakovano veliko vlogo. Tudi rimska ženska je bila vedno v senci moških. Rimska deklica je bila deležna skromnejše izobrazbe v primerjavi z dečkom. Skozi zgodovino rimske države se je izboljševal tudi položaj ženske. Kljub temu, da je bila njena domena predvsem delo v hiši, vzgoja otrok ter nadzor sužnjev, pa so se rimske ženske velikokrat pojavljale tudi v javnem življenju. Tako kot grška ženska, je tudi Rimljanka imela zelo pomembno vlogo pri religiji in na javnih praznovanjih. Prav tako je bila njena prioritetna naloga rojevanje otrok. Sprva je bila pod oblastjo očeta ali moža, nato pa je postala pomemben člen pri odločanju o svojem življenju.
Keywords: antika, položaj ženske, grška ženska, rimska ženska, družinsko življenje, javno življenje, vloga ženske
Published in DKUM: 29.10.2015; Views: 7191; Downloads: 929
Full text (1020,41 KB)

Abstract: Predmetno diplomsko delo proučuje vlogo in položaj žensk znotraj Smučarske zveze Slovenije (SZS). Raziskava prikazuje podatke o številu tekmovalk SZS na smučarskih tekmovanjih najvišjega ranga (zimske olimpijske igre ter svetovna prvenstva) od leta 1991 naprej in podatke o številu žensk, ki so v istem obdobju zasedale strokovne oziroma funkcionarske položaje v Smučarski zvezi Slovenije. Cilj raziskave je podati odgovore na vprašanja v zvezi z enakimi možnostmi športnikov in športnic pri zasedanju ključnih položajev v SZS glede na spol. Eden od ciljev raziskave je tudi podati predloge za izboljšavo obstoječega stanja. Podani so podatki o številu tekmovalk na zimskih olimpijskih igrah med leti 1992 in 2014, ter na svetovnih članskih prvenstvih v obdobju 1993-2013 v primerjavi s številom žensk, vključenih v strokovno ter funkcionarsko vodstveno delo znotraj Smučarske zveze Slovenije v istem obdobju. V prvem, teoretičnem delu diplomske naloge temelji raziskava na deskriptivni metodi. Na osnovi študija strokovne literature je podan splošni uvid vloge žensk v različnih položajih v sodobnem svetu. V drugem delu so na osnovi raziskave arhivskih gradiv Smučarske zveze Slovenije, Mednarodne smučarske organizacije ter Mendarodne biatlonske organizacije predstavljeni številčni podatki o deležih žensk v celotni populaciji na področju športa in podani odgovori na vprašanja, zastavljena v raziskavi. Pridobljeni podatki so številčno analizirani ter grafično prikazani. Rezultat raziskave je ugotovitev, da je ženska populacija znotraj SZS slabo zastopana. Tekmovalk je v primerjavi s tekmovalci približno pol manj. Še slabše so ženske zastopane v netekmovalnem delu in takšno neenako razmerje je v opazovanem obdobju konstantno. Od samostojne Slovenije naprej ni bilo žensk na položajih vodij ekip in tudi ne na položajih trenerk posameznih panog. Leta 2014 je prvič v zgodovini panoga alpsko smučanje dobila odgovorno trenerko za telesno pripravo moške reprezentance, prvič v zgodovini SZS je bila na podpredsedniško mesto izvoljena ženska. Predlog za izboljšavo obstoječega stanja je uvedba ženskam prijazne politike v SZS, ki bi omogočala usklajevanje obveznosti z zahtevami družinskega življenja. V prvi vrsti bi bilo potrebno zagotoviti večje število trenerk v panogah SZS, ki bi bile izbrane izmed bivših strokovno usposobljenih tekmovalk. V začetku bi bile kot asistentke priključene tekmovalnim ekipam, kar bi jim v nadaljevanju omogočilo enakovreden izhodiščni položaj za trenerska mesta. Predlagana je tudi ustanovitev posebnega ženskega odbora znotraj SZS, ki bi na celotnem nivoju panog skrbel za psihofizično zdravje in potrebe ženskih tekmovalk. Naloge odbora bi bile: skrbeti za komunikacijo s tekmovalkami, reševati morebitne probleme in nesoglasja v posameznih ekipah, skrbeti za izobraževanje, drugo...
Keywords: ženske, vloga žensk, Smučarska zveza Slovenije, razlike med spoloma, neenakopravnost
Published in DKUM: 22.05.2015; Views: 1639; Downloads: 124
Full text (1,15 MB)

Abstract: Vloga ženske v družbi se v zadnjih letih izjemno hitro razvija in oblikuje v novih dimenzijah, ki ne predstavljajo novih izzivov samo za ženske, temveč tudi za družbo kot tako. Dejstvo, da se ženske vključujejo v tako imenovane aktivne sfere življenja, je rezultat njihovih aktivnosti z dokazovanjem sposobnosti, nenehnega nadgrajevanja znanja, moči prilagajanja z ostalimi aktivnostmi v življenju, še posebej pa usklajevanja dela in družine. Ambicije, ki ženejo ženske v ustvarjanje izjemnih rezultatov na področju dela in osebne rasti, pripomorejo tudi k svetovnemu gospodarstvu. Čeprav danes ženske predstavljajo že več kot 50 odstotkov svetovnega prebivalstva, vseeno še vedno v nobeni državi niso med podjetniki in menedžerji zastopane s skoraj 50-odstotnim deležem. Magistrsko delo je sestavljeno iz petih poglavij in predstavlja ženske na vodilnih položajih v gospodarstvu v Republiki Sloveniji. V prvem poglavju natančneje opredelimo obravnavano temo dela ter zastavimo cilje in hipoteze. Drugo in tretje poglavje predstavljata teoretični del magistrskega dela. V drugem poglavju se osredotočimo na opredelitev identitete in vloge žensk na vodilnih položajih, podrobneje opišemo položaj žensk v Sloveniji ter njihovo izobrazbo in s tem povezano delovno aktivno prebivalstvo po spolu in stopnji strokovne izobrazbe skozi leta, posledično opredelimo tudi poklice, katere opravljajo ženske v Sloveniji, ter strukturno statistiko plač. V tretjem poglavju magistrskega dela se osredotočimo na pomen družine in kariere pri ženskah. Opredelimo problematiko usklajevanja materinstva in kariere, poudarimo pomen partnerstva pri gradnji kariere in podrobneje opišemo razloge za manjše število žensk na vodilnih položajih ter ovire in težave, s katerimi se srečujejo pri napredovanju. Poudarimo tudi, kakšen je razvoj kariere pri ženskah ter kakšen je ženski stil vodenja in kako na vodilnih položajih premagujejo težke stresne situacije na delovnem mestu. V tretjem poglavju hkrati tudi opredelimo in opišemo organizacije za izboljšanje položaja žensk, ki delujejo v Republiki Sloveniji. Četrto poglavje je empirični del magistrskega dela, v katerem predstavimo opravljeno raziskavo na temo ženske na vodilnih položajih v Republiki Sloveniji. Raziskavo smo opravljali med sto naključno izbranimi ženskami in z njo prikazali razloge za manjše število žensk na vodilnih položajih, vzroke večje izčrpanosti žensk na vodilnih položajih. Iskali smo tudi razloge, zakaj se ženske ne odločajo za kariero, vse podatke analitično obdelali ter podali predloge in mogoče izboljšave.
Keywords: • Vloga žensk • Gospodarstvo • Ženske na vodilnih položajih • Kariera • Družina
Published in DKUM: 20.02.2012; Views: 3671; Downloads: 441
Full text (3,29 MB)