Search the digital library catalog

Abstract: Neupravičena pridobitev kot samostojen vir obveznosti je neposlovno obligacijsko razmerje, katerega udeleženca sta neupravičeno obogatena oseba in neupravičeno prikrajšana oseba. Zakon določa, da kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Podobno kot nemško pravo, tudi slovensko pravo obveznosti iz naslova neupravičene pridobitve ureja enotno, tj. z generalno klavzulo, v pravni teoriji in sodni praksi pa je dodelana in uveljavljena delitev obogatitvenih obveznosti na kondikcije in verzije. Predpostavke, skupne vsem obogatitvenim obveznostim, so: prikrajšanje, obogatitev, vzročna zveza in neobstoj pravnega temelja. Pravni učinki prisilnih stvarnopravnih pravil o prirasti v povezavi z načelom povezanosti zemljišča in objekta povzročijo nastanek pravnega razmerja neupravičene pridobitve, ki je urejeno v Stvarnopravnem zakoniku, glede nekaterih vidikov pa se uporabijo splošna pravila iz Obligacijskega zakonika. Stvarnopravni zakonik ureja tri položaje neupravičene pridobitve, in sicer: povečanje vrednosti nepremičnine, prenehanje stavbne pravice in spojitev ter izdelavo nove premičnine. Obogatitveni zahtevek neupravičeno prikrajšane osebe napram neupravičeno obogateni osebi je verzijski zahtevek. Za razliko od prejšnje pravne ureditve, v skladu z veljavno zakonodajo, oseba, ki s soglasjem nepremičnine poveča njeno vrednost, ne more pridobiti lastninske pravice na nepremičnini, lahko pa od lastnika nepremičnine zahteva tisto, za kar je bila obogatena, pri čemer se glede obsega verzijskega zahtevka uveljavi obogatitveno načelo in metoda tržne vrednosti nepremičnine, verzijski zahtevek pa začne teči od trenutka izgube posesti. Vlagatelj in lastnik nepremičnine se lahko dogovorita, da na nepremičnini, ki je predmet vlaganj, nastane solastnina. Vlaganja so lahko izvedena s soglasjem lastnika ali ob odsotnosti soglasja, pri čemer na nastanek stvarnopravnih posledic sam obstoj soglasja ne vpliva. Položaj vlagatelja v primeru odsotnosti soglasja glede vlaganj del pravne teorije približa položaju nedobrovernega posestnika, kar je predvsem pomembno z vidika obsega verzijskega zahtevka. Do položaja neupravičene pridobitve pride tudi v določenih primerih prenehanja stavbne pravice, in sicer v primerih, ko se imetnik stavbne pravice in lastnik zemljišča za primer prenehanja ne dogovorita, da imetniku stavbne pravice pripada nadomestilo (v višini povečanja vrednosti nepremičnine) oz. drug zakon tega ne določa. Stavbna pravica namreč zaradi uveljavitve načela povezanosti zemljišča in objekta ob njenem prenehanju ponovno priraste k zemljišču. Zaradi stvarnopravnih učinkov pravnih pravil, ki urejajo spojitev, pomešanje ter izdelavo nove premičnine, pride do pravnega položaja neupravičene pridobitve tudi na premičninskem področju, in sicer v primeru, ko prikrajšani izgubi lastninsko pravico na stvari (ki je ni mogoče šteti za glavno stvar), ki je s spojitvijo, pomešanjem ali izdelavo nove stvari, postala last nekoga drugega, pri čemer se glede obogatitvenega zahtevka smiselno uporabijo splošna pravila iz Obligacijskega zakonika.
Keywords: neupravičena obogatitev, obogatitveni zahtevek, verzija, verzijski zahtevek, obogatitveno načelo, vlaganje v tujo nepremičnino, načelo superficies solo cedit, prirast, prenehanje stavbne pravice
Published in DKUM: 17.10.2022; Views: 829; Downloads: 257
Full text (16,64 MB)