| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 31
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Normativna ureditev delovanja Državnega zbora Republike Slovenije
Luka Špoljar, 2019, master's thesis

Abstract: Med vire parlamentarnega prava uvrščamo normativne akte na ravni ustave, zakona in notranjih aktov parlamentov (poslovnikov). Poslovniki parlamentov odražajo avtonomijo predstavniških teles in predstavljajo pomemben vir pravil za delovanje parlamentov, ter kot takšni v demokratičnih državah omogočajo jasen postopek, skozi katerega poslanci pridejo do konsenza pri normativnem urejanju družbenih področij. Ustava Republike Slovenije določa, da ima Državni zbor Republike Slovenije poslovnik, ki ga sprejme z dvotretjinsko večino navzočih poslancev. Poslovnik Državnega zbora je svojevrsten pravni akt, ki vsebuje tako ustavno kot zakonsko materijo oziroma prvine, in je odraz parlamentarne tradicije, družbenega, gospodarskega ter političnega okolja. Oblikovanje manjšinske vlade se odraža tudi pri delovanju Državnega zbora, saj v primeru nejasnosti pravnega statusa posameznih poslanskih skupin odpira določena poslovniška vprašanja. Poslovnik ne ureja jasne definicije o položaju koalicijske in opozicijske poslanske skupine. Določene dvoumnosti in vprašanja, ki so se pojavila pri oblikovanju manjšinske vlade in delovanju osmega mandata Državnega zbora, so poslanci in poslanke rešili na podlagi političnega kompromisa in dogovora. Vendar bi moral tudi slovenski Poslovnik slediti nekaterim drugim primerjalno-pravnim praksam, kjer viri parlamentarnega prava vsebujejo jasne določbe o pravnem statusu poslanskih skupin vladajoče večine ali manjšine. Cilj magistrskega dela je podrobna preučitev normativne ureditve delovanja Državnega zbora ter odgovoriti na vprašanja povezana z avtonomijo Državnega zbora in opredelitev vpliva manjšinske vlade na delovanje in organizacijo parlamenta. Zaključno delo je razdeljeno na dva glavna vsebinska sklopa. V prvem sklopu je narejen oris ključnih virov parlamentarnega prava in opredeljena avtonomija parlamentov, ki je odraz ustavnega načela delitve oblasti. V sklopu prvega vsebinskega sklopa so predstavljeni tudi aktualni predlogi za dopolnitev ali spremembo Poslovnika državnega zbora. V drugem vsebinskem sklopu so nadalje izpostavljene teoretične in praktične predpostavke za oblikovanje manjšinske vlade ter oris trenutnega položaja 13. slovenske vlade, posebej v odnosu do organizacije dela v Državnem zboru. V tem poglavju so v ospredju odnosi med koalicijskimi partnerji ter pravni in politični položaj poslanske skupine, ki je pogodbeni partner manjšinske vlade.
Keywords: predstavniška telesa, viri parlamentarnega prava, avtonomija, zakonodaja, poslovnik, manjšinska vlada, poslanske skupine
Published: 30.08.2019; Views: 420; Downloads: 48
.pdf Full text (1,40 MB)

2.
Razmerje med vlado in parlamentom po slovenski ureditvi in primeri interpelacij v 9. vladi Republike Slovenije
Saša Horvat, 2018, master's thesis

Abstract: POVZETEK Prvi del magistrske naloge zajema razlago ustavnih ureditev treh držav, Združenih držav Amerike, Francije in Slovenije, ter instrumente in institucije, podobne slovenski interpelaciji. Ustavne ureditve so vključene zaradi razumevanja razmerja med parlamentom in vlado, saj to igra ključno vlogo pri sprožitvi procesa interpelacije ter pri postavljanju poslanskih vprašanj. Interpelacija po slovenski ureditvi pomeni formalno vloženo pisno vprašanje skupine deset ali več poslancev z namenom, da bi odstavili bodisi ministra ali vlado. Interpelacija je orodje opozicije, da izpostavi trenutno oblast in jo postavi v položaj, kjer se mora javno zagovarjati. V ta kontekst so postavljeni primeri interpelacije v Sloveniji, ker so primer dejanskega nadzora parlamenta nad delovanjem vlade. Interpelacij se je v naši 26 let stari državi zgodilo kar nekaj, za magistrsko delo smo izbrali obdobje devete vlade Republike Slovenije, ki jo je vodil Borut Pahor. V času od novembra 2008 do februarja 2012 so se zgodile štiri interpelacije, ki so dober primer tega, kako je delovalo določeno ministrstvo v tistem obdobju, kakšen je bil sproten pritisk parlamenta na vlado in stališče opozicije do takratne oblasti. Z najprej opisanim razmerjem med parlamentom in vlado ter s primerjavo z drugimi državami smo pojasnili razmerje v slovenski ureditvi, nato pa s primeri interpelacije prikazali, kako to razmerje deluje v praksi.
Keywords: KLJUČNE BESEDE Združene države Amerike, kongres, predsednik države, razmerja, delitev oblasti, Francija, Slovenija, parlament, vlada, interpelacija
Published: 25.09.2018; Views: 479; Downloads: 88
.pdf Full text (1,12 MB)

3.
Primerjalna analiza razlik v povezanosti dejavnikov družbenega in ekonomskega razvoja med različnimi homogenimi skupinami držav
Štefan Jelenko, 2016, master's thesis

Abstract: Potreben pogoj za obstoj vsake razvite ali nerazvite družbe je, da morata biti v njej in z njo v harmoniji v funkciji tudi vladanje in ekonomija. Vendar so bili skozi vso človeško zgodovino prisotni kompleksni odnosi med vladanjem in ekonomijo. V daljni zgodovini je bila ekonomija običajno podrejena vladanju. Na primer Adam Smith in Schumpeter sta analizirala in opozarjala na ta splet okoliščin. V sodobnem času se je to razmerje spremenilo. Ekonomija poskuša prevladati vladanje. Na današnje razmerje med ekonomijo in družbo je poskušal opozoriti in jih teoretično podrobno analizirati na primer North (1990). Kot eno izmed možnosti za uravnavanje današnjega stanja je videl vzpostavljanje neosebnega sistema vladanja družbi in v neosebni tržni družbi izmenjave interesov, storitev in blaga na družbenem, političnem in ekonomskem področju. Toda kako to doseči v realni in vedno kompleksnejši družbi? Po Northu (1990) je edini način v vzajemni izmenjavi in usklajevanju interesov med vsemi dejavniki družbe, združenimi v interesne organizacije, interesne skupine, agencije, in med vsemi vejami oblasti. Za to je potrebna v družbi vnaprejšnja vzpostavitev sistema neosebne pravne države oziroma vladanja, ki omogoča vsem dejavnikom družbe v njihovem vsakdanjem življenju, pri njihovem delu in pri njihovih dejavnostih delovati v skladu z danimi družbenimi normami. Nekateri avtorji so poskušali ta teoretična izhodišča znanstveno preverjati z ekonometričnimi kvantitativnimi raziskavami. V zaključkih njihovih raziskav vsi poudarjajo nujnost prihodnjih poglobljenih raziskav. To je bila spodbuda tudi za našo raziskavo. Izhajamo iz fenomena, da v realnosti današnjega sveta obstajajo različno razvite družbe in različno razvite ekonomije. V razvitejših družbah je večja verjetnost obstoja razvitejših ekonomij. To teoretično izhodišče v naši raziskavi razvijemo v več hipotez o različnih povezavah med kvantitativnimi pokazatelji družbenega in gospodarskega razvoja v skupini bolj ali manj razvitih držav. Za kvantitativno preverjanje hipotetičnih povezav med kazalniki razvoja uporabimo metodi korelacije in parcialne korelacije. Avtorji ti metodi večkrat omenjajo, vendar ju ne uporabljajo. V naši raziskavi ju uporabimo. Pri izbiri empiričnih vzorcev za analizo avtorji običajno izberejo vzorec vseh držav na svetu, ki ga primerjalno analizirajo z manj razvitimi državami. V naši raziskavi smo za določitev empiričnih vzorcev za analizo razlik med skupinama bolj in manj razvitih držav uporabili metodo razvrščanja v skupine po Wardu. Z ekonometrično analizo vzorcev smo ugotovili kvantitativno pomembne razlike v povezanosti med posameznimi pokazatelji družbene in ekonomske razvitosti med bolj in manj razvito skupino držav. Pri skupini razvitejših držav smo uspeli statistično značilno identificirati povezanost razvitosti ekonomije s tremi stebri razvitosti družbe, kot so učinkovitost zakonodajne veje oblasti, učinkovitost sodne veje oblasti in učinkovitost omejevanja korupcije v družbi. Pri manj razviti skupini držav smo uspeli statistično značilno identificirati samo povezavo med učinkovitostjo izvršne veje oblasti oziroma med vladami v širšem pomenu besede in ekonomsko razvitostjo. Vendar ekonomska razvitost skupine manj razvitih držav, merjena z BDP per capita pa je v povprečju za 32-odstotkov nižja od tiste v skupini razvitejših držav.
Keywords: ekonomska razvitost, družbena razvitost, glasnost in odgovornost, politična stabilnost, zakonodaja, zakonodajna oblast, vlada, izvršna oblast, sodstvo, sodna oblast, omejevanje korupcije
Published: 09.12.2016; Views: 773; Downloads: 58
.pdf Full text (2,22 MB)

4.
JAVNO-ZASEBNO PARTNERSTVO V EVROPI V OBDOBJU 2010 - 2015
Ines Unuk, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Javno-zasebno partnerstvo je vedno bolj priljubljena oblika zagotavljanja javnih dobrin in storitev. Je dolgoročno partnerstvo med zasebnim in javnim sektorjem, ki skrbi za zagotavljanje javnih dobrin in izvajanje javnih storitev. Hkrati je orodje vlade, v primeru pomanjkanja državnega denarja in javnih infrastruktur. V javno-zasebnem partnerstvu se združijo spretnosti, znanja in sredstva obeh sektorjev, razdelijo se tveganja in odgovornosti. Vlada izkoristi strokovna znanja zasebnega sektorja in omogoča, da se zasebniki osredotočijo na sam projekt; politiko, načrtovanje in regulacijo pa prepustijo vladi. V diplomskem projektu smo analizirali stanje JZP v Evropi v obdobju 2010–2015, saj nas je zanimalo medsebojno konkuriranje in uspešnost držav na trgu JZP. Po narejeni analizi smo ugotovili, da Velika Britanija prednjači na trgu JZP tako po številu sklenjenih projektov kot tudi po njihovi vrednosti. Veliki Britaniji po številu projektov sledijo Francija, Nemčija, Španija, Belgija, Nizozemska, Italija, Danska, Turčija, Hrvaška, Grčija, Irska, Poljska, Portugalska, Češka, Litva, Avstrija, Finska, Luksemburg, Bolgarija, Švedska. Po vrednosti projektov pa ji sledijo Francija, Turčija, Italija, Španija, Nizozemska, Belgija, Nemčija, Portugalska, Irska, Danska, Švedska, Finska, Grčija, Poljska, Hrvaška, Avstrija in Češka. Največ projektov JZP je bilo sklenjenih v izobraževalnem sektorju, sledil mu je promet, zdravstvo, splošne javne storitve, javni red in varnost, okolje, stanovanjski sektor, rekreacija in kultura, telekomunikacije in energija. Glede na vrednost JZP projektov, ki so bili sklenjeni v tem obdobju, je prednjačil prometni sektor, sledijo mu zdravstvo, izobraževanje, okolje, javni red in varstvo, splošne javne storitve, stanovanjski sektor, telekomunikacije, rekreacija in kultura ter energija. Analizirali smo tudi sofinanciranje projektov JZP s strani Evropske investicijske banke. EIB je največ projektov JZP financirala v Veliki Britaniji sledijo ji Francija, Španija, Italija, Nizozemska, Nemčija, Švedska, Irska, Portugalska, Turčija, Belgija, Finska, Poljska, Hrvaška, Grčija in Avstrija. Največ projektov JZP je sofinancirala v prometnem sektorju, sledijo mu zdravstvo, izobraževanje in okolje. Že zgodovinski zapisi iz 18. stoletja pričajo o uspešnem sodelovanju Velike Britanije z zasebnim sektorjem, ki se je začelo z vključitvijo zasebnega sektorja v čiščenje uličnih svetilk. Velika Britanija tako tudi v novejši zgodovini ostaja na samem vrhu trga JZP, s čimer ostalim evropskim državam dokazuje, kako uspešno je lahko zagotavljanje javnih dobrin in izvajanje javnih storitev s pomočjo zasebnega sektorja. Ker je vpliv gospodarske krize prisoten še danes in bo prisoten še v prihodnjih letih, se bodo države spopadale s primanjkovanjem državnega denarja. To bo vladam otežilo ustrezno zagotavljanje javnih dobrin in storitev. JZP bo tako predstavljalo eno izmed glavnih rešitev za zagotavljanje potrebnih javnih dobrin in storitev.
Keywords: Javno-zasebno partnerstvo Javni sektor Zasebni sektor Država Vlada Evropska investicijska banka Eurasia predor
Published: 09.11.2016; Views: 1089; Downloads: 149
.pdf Full text (803,20 KB)

5.
USTANOVNI OČETJE LJUBLJANSKE PRAVNE FAKULTETE V HABSBURŠKI MONARHIJI: PITAMIC, VOŠNJAK, ŽOLGER
Nuša Žirovnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Leonid Pitamic je bil slovenski pravnik. Sodeloval je pri komisiji za Narodno vlado v Ljubljani, na mirovni konferenci v Parizu, imenovan je bil v Deželno vlado za Slovenijo, dejaven je bil tudi na letnih skupščinah Društva narodov v Ženevi ter bil stalni član arbitražnega sodišča v Haagu in izredni poslanik ter pooblaščeni minister Kraljevine Jugoslavije pri vladi v Združenih državah Amerike v Washingtonu. Ob ustanovitvi Univerze v Ljubljani je bil imenovan med prve redne profesorje in izvoljen za prvega dekana na Pravni fakulteti v Ljubljani. Delovanje fakultete je otvoril s predavanjem Pravo in revolucija. Bil je član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, od njene ustanovitve pa tudi redni član Akademije znanosti in umetnosti. Bogumil Vošnjak je bil pisec, politik in diplomat. Skupaj s Hrvatom Antejem Trumbićem je med prvo svetovno vojno sodeloval pri razglasitvi Krfske deklaracije. Bil je tajnik Jugoslovanskega odbora v emigraciji, poslanec v Narodni skupščini in poslanik Kraljevine SHS v Pragi. Imenovan je bil za profesorja političnih ved na Univerzi v Zagrebu. Po drugi svetovni vojni je že drugič odšel v izseljenstvo, kjer je deloval kot član Slovenskega narodnega odbora v Washingtonu in nekaj časa pri Svobodni Evropi. Ivan Žolger je bil slovenski pravnik in diplomat. Imenovan je bil v uradniško vlado Ernesta Seidlerja za ministra brez listnice. Kot minister je bil prvi in edini Slovenec na takšnem položaju v Avstriji v času habsburške monarhije. V Narodni vladi je bil imenovan za predsednika upravne komisije v oddelek za notranje zadeve, Anton Korošec pa ga je predlagal za glavnega slovenskega zastopnika Društva narodov v Ženevi. Med drugim je bil imenovan tudi za rednega profesorja na Pravni fakulteti v Ljubljani.
Keywords: Leonid Pitamic, Bogumil Vošnjak, Ivan Žolger, Narodna vlada, Društvo narodov, mirovna konferenca v Parizu, Pravna fakulteta v Ljubljani.
Published: 19.09.2016; Views: 1179; Downloads: 81
.pdf Full text (1,53 MB)

6.
Razmerje med državnim zborom in vlado v Republiki Sloveniji
Andreja Holobar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je bilo obravnavano razmerje med državnim zborom in vlado Republike Slovenije. Državni zbor v Republiki Sloveniji predstavlja nosilca zakonodajne oblasti, vlada Republike Slovenije pa je eden izmed nosilcev izvršne oblasti. Na podlagi delitve oblasti, ki je opredeljena tudi v Ustavi Republike Slovenije, naj bi bili omenjeni veji oblasti ločeni, njuno razmerje pa uravnavajo mehanizmi ravnovesij in zavor, ki so prav tako opredeljeni v Ustavi. Uporabljeni mehanizmi naj bi zagotavljali stabilnost političnega sistema in preprečevali preveliko koncentracijo moči v enem političnem organu ter zlorabo te moči. Statistična in partikularna obravnava podatkov o uporabi teh mehanizmov je pokazala nizko uspešnost uporabe mehanizmov. Mehanizmi so se poleg osnovnega namena nadzora uporabljali tudi za promocijo političnih strank, pridobivanje političnega vpliva in merjenje moči med političnimi strankami in njihovimi predstavniki. V bistvu se mehanizmi ravnovesij in zavor uporabljajo za dokazovanje in pridobivanje politične moči, ravno nasprotno prvotnemu namenu. Vseeno v večini mandatov mehanizmi niso ogrozili stabilnosti političnega sistema.
Keywords: državni zbor, vlada RS, delitev oblasti, politične stranke, Ustava RS
Published: 16.09.2016; Views: 707; Downloads: 124
.pdf Full text (973,71 KB)

7.
DIFUZIJA INOVACIJ E-POSLOVANJA V DRŽAVNI UPRAVI - SOODVISNOST VLADNIH INSTITUCIJ
Barbara Majcen, 2014, master's thesis

Abstract: Celovita prenova danega družbeno – ekonomskega sistema ni več ena izmed izbir, marveč nuja. Učinkovitejše, pravičnejše in bolj ali celo povsem sonaravno poslovanje, prilagojeno odjemalcu, nas ne bo peljalo v polom, ampak iz njega. Danes lahko preko uporabe novih tehnologij in v korist napredka in trajnostnega razvoja vključimo v proces e-poslovanja državljane. Vladni uradi preko participativnih procesov prav tako sodelujejo z državljani v zagotavljanju storitev. Ob pregledu najuspešnejših držav v e-poslovanju opazimo nedavni napredek na področju e-uprave, kjer so državljani tako uporabniki kot koproducenti javnih storitev. Razprave o e-upravi se večinoma vrtijo okoli poudarka na funkcijah glede zagotavljanja storitev, upravljanja informacij in uporabe tehnologij. Vendar sega e-poslovanje v javni upravi daleč preko tega okvirja. Potrebno je uvesti širši, sistemski pristop e-poslovanja in v celoti izkoristiti prednosti na vseh področjih javne uprave in s tem preseči tehnokratski poudarek. Sistemski pristop ponuja rešitev tehnoloških dilem, ki trenutno prevladujejo v e-upravi. E-uprava je neizbežna v državah, ki stremijo k boljšemu upravljanju s podatki. Upravljanje presega državne enklave, usmerjeno je k civilni družbi in k sodelovanju z zasebnimi podjetji. Vključuje vse subjekte, od posamezne družine, od posameznika do države. Torej, v okviru e-uprave pričakujemo vključenost v sodelovanje med različnimi možnostmi uveljavljanja, tako političnih, socialnih, gospodarskih, kot upravnih procesov. Javno upravo je potrebno podkrepiti s pomočjo e-uprave in izkoristiti enormne možnosti, ki jih ta ponuja. Skladno s sistemskim pristopom v javni upravi, so cilji e-uprave usmerjeni k usklajevanju vizij javnih institucij, virov podatkov, vzpostavitvi infrastrukture, ki je potrebna za integracijo procesov upravljanja in za sinhronizacijo sodelovanja vladnih služb ter za zagotavljanje kakovostnih storitev svojim upravičencem – državljanom.
Keywords: E-poslovanje, inovacije, e-uprava, soodvisnost institucij, celostna vlada.
Published: 29.07.2014; Views: 1106; Downloads: 106
.pdf Full text (2,27 MB)

8.
NESTRANKARSKA PARLAMENTARNA UREDITEV IN VIRTUALNI FORUM
Blaž Flis, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi obravnavam možnost izboljšanja parlamentarne ureditve z uvedbo nestrankarskega parlamenta in virtualnega foruma. Prikazal bom različne ureditve in rešitve, s katerimi bi lahko izboljšali delovanje državnih organov in dosegli bolj demokratično in učinkovito ureditev. V prvem poglavju je predstavljen pojem demokracije oziroma to, kako se je vsebina tega pojma spreminjala skozi zgodovino. Pojem demokracije se je prvič pojavil v obliki neposredne demokracije Atenske mestne države. Nadaljujem s predstavniško obliko demokracije, v kateri so politične stranke ''najpomembnejši igralec na političnem parketu'' in je danes v svetu prevladujoča oblika političnega sistema. Sodobne politične stranke se vse bolj posvečajo lastnim strankarskim interesom ter obvladovanju državnih organov, kar ni optimalno za delovanje države. V tretjem pogavju je opisana tristebrna zasnova nestrankarske ureditve. Ureditev bi temeljila na nestrankarskih volitvah, nestrankarskem parlamentu in vladi ter na virtualnem forumu. S pomočjo teh treh stebrov želim predstaviti elemente, ki bi vsak na svojem področju nadomestili politične stranke. V četrtem poglavju predstavim značilnosti večinskih in proporcionalnih volitev, ki jih uporabljamo v Sloveniji, iz negativnih in pozitivnih lastnosti obeh tipov volitev pa izpeljem nestrankarsko obliko, v kateri bi imeli državljani zelo poudarjeno vlogo. V petem poglavju je predstavljen odnos med parlamentom in vlado v predsedniškem in parlamentarnem sistemu ter načelo zavor in ravnovesij. Nato obravnavam delovanje nestrankarskega parlamenta kot samostojnega organa in značilnosti mandata samostojnega poslanca ter položaj vlade, ki bi zaradi neposredno izvoljenega predsednika vlade delovala kot strokoven organ vladanja. Zadnje poglavje je namenjeno virtualnemu forumu, ki bi, po vzoru skupščine Atenske mestne države, odpravljal demokratične deficite reprezentativnosti.
Keywords: demokracija, politične stranke, nestrankarska ureditev, volilni sistem, parlament, vlada, e-demokracija, virtualni forum
Published: 09.05.2014; Views: 1222; Downloads: 100
.pdf Full text (1,22 MB)

9.
POLITIČNO DELOVANJE LAVOSLAVA GREGORECA
Gregor Antoličič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Lavoslav Gregorec je bil politik, duhovnik, publicist in predavatelj. Predstavljal je eno izmed ključnih osebnosti Štajerske politike med leti 1875 in 1901. Leta 1860 se je Gregorec odločil za vstop v mariborsko bogoslovnico, ki jo je uspešno zaključil leta 1864. Nato je med leti 1864 in 1868 kaplanoval v Zrečah pri Konjicah, Sv. Rupertu in Radljah. Bogoslovne nauke je nadaljeval na vseučilišču v Gradcu, kjer je leta 1868 doktoriral iz bogoslovja. Leta 1875 je postal urednik Slovenskega gospodarja, ki je pod njegovim urednikovanjem znatno napredoval. V boju proti delovanju nemškega Schulvereina in prizadevanjih za boljši položaj Slovencev na Štajerskem je s somišljeniki leta 1882 v Mariboru ustanovil Slovensko politično društvo. Leta 1884 je kljub cesarjevi pomilostitvi prestajal dvainštiridesetdnevno zaporno kazen. Leta 1885 je bil premeščen v Novo Cerkev pri Celju. V štajerski deželni politiki je njegova premestitev naznanila obdobje, ko se je politično središče slovenskih Štajercev iz Maribora premaknilo v Celje. Po smrti Božidarja Raiča je Gregorec leta 1886 kandidiral na državnozborskih volitvah in bil tudi izvoljen. V sklopu slogaške politike je bil član Hohenwartovega kluba, vendar je gojil kritična stališča glede Taaffejeve vlade in dualizma. Razmišljal o ustanovitvi »slovanske samoupravne enote« znotraj Avstrije. Po padcu Taaffejeve vlade je izstopil iz Hohenwartovega kluba in sodeloval pri ustanovitvi slovensko-hrvaškega kluba. Zaradi postopnega razkroja sloge na Štajerskem se je leta 1901 odločil za umik iz aktivne politike.
Keywords: Lavoslav Gregorec, Slovensko politično društvo, Slovenski gospodar, Spodnja Štajerska, Hohenwartov klub, Taaffejeva vlada, Schulverein.
Published: 12.07.2013; Views: 1570; Downloads: 160
.pdf Full text (972,31 KB)

10.
POKOJNINSKA REFORMA V SLOVENIJI
Nuša Majcenovič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Pokojninski sistemi kot jih poznamo v Evropi temeljijo na vzajemnosti in solidarnosti med generacijami. Vsak, ki dela, s svojim delom plačuje prispevke za pokojnino. Vendar se razmere zelo spreminjajo (daljša življenjska doba, padec natalitete, brezposelnost) in zahtevajo korenite spremembe. Zato vse države ugotavljajo, da je ena ključnih strukturnih reform za vzdržnost javnih financ prav pokojninska reforma. Tudi pri nas jo je poskušala uvesti prejšnja vlada. Ker pa se ni dogovorila z vsemi socialnimi partnerji, je reforma na referendomu padla. V kolikor tega ne bomo izvedli, je samo vprašanje časa, kdaj se bo naš pokojninski sistem znašel v resnih problemih glede izplačevanja pokojnin generacijam, ki so s svojim delom zgradile to državo.
Keywords: pokojninski sistem, pokojnina, pokojninska reforma, vlada, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ)
Published: 27.03.2013; Views: 1592; Downloads: 172
.pdf Full text (628,34 KB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica