| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Uveljavljanje zahtevkov v zvezi z nepremičninami v stečaju s pregledom aktualne sodne prakse
Jerneja Požar, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi sem predstavila in razložila skupna pravila v postopkih zaradi insolventnosti, podrobneje opisala potek in pravne posledice stečajnega postopka nad pravno osebo, ki je insolventni dolžnik. Pojasnila sem pojem ločitvenih upnikov in pomen pravočasne prijave zavarovanih terjatev oziroma ločitvenih pravic za pridobitev procesne legitimacije. Dotaknila sem se tudi vloge stečajnega upravitelja, na katerega se prenesejo pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov. Izpostavila sem posebej izločitveno pravico na nepremičnini, ki je v drugi točki prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP opredeljena kot pravica osebe, ki je s priposestvovanjem ali na drug izviren način pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik. Izločitveni upnik ima od insolventnega dolžnika pravico zahtevati, da prizna njegovo lastninsko pravico na nepremičnini. Opisala sem tudi pravni institut v korelaciji z insolvenčnim pravom, ki je izjema od pravila, da so navadne oziroma obligacijske terjatve upnikov v stečaju poplačane sorazmerno. Gre za vzajemno neizpolnjene dvostransko vzajemne pogodbe, za katere z začetkom stečajnega postopka ne nastanejo materialnopravne posledice stečaja. Posebej sem osvetlila nevarnost neurejenega zemljiškoknjižnega stanja, kjer nepremičnina lahko brez vednosti oziroma zaradi pasivnosti lastnika konča v stečajni masi. Izpostavila sem pomen vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo in stališča novejše teorije za prenos lastninske pravice na nepremičnini. Obravnavala sem tudi prisilno zastavno pravico (hipoteko), ki nastane na podlagi sodne odločbe z vpisom v zemljiško knjigo in opisala razmerje med imetnikom prisilne hipoteke in originarnim lastnikom oziroma imetnikom pričakovalne pravice. Nazadnje sem predstavila pomen zaznambe stečaja in na kratko pojasnila prodajo nepremičnine v stečajnem postopku. V diplomski nalogi sem naredila pregled nekaterih aktualnih judikatov, ki so prispevali s tehtnimi in konstruktivnimi argumenti k teoretični razlagi in obravnavi pravnih pravil, ki se navezujejo na zgoraj opisano obravnavano tematiko.
Keywords: stečajni postopek, ločitvene in izločitvene pravice, vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba, vknjižba lastninske pravice, nevknjiženi lastnik, prisilna hipoteka, lastninska pravica v pričakovanju
Published in DKUM: 26.09.2017; Views: 1781; Downloads: 319
.pdf Full text (1,87 MB)

2.
HIPOTEKARNA ZAVAROVANJA V SODNI PRAKSI
Sabina Žibret, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Hipoteka kot oblika zastavne pravice na nepremičninah je ena izmed pomembnejših oblik zastavnih pravic, ki jih ureja Stvarnopravni zakonik, ki je stopil v veljavo 1. januarja 2003. Stvarnopravni zakonik ureja predvsem materialnopravno ureditev hipoteke, postopkovna pravila pri realizaciji hipotekarnega zavarovanja pa so urejena v Zakonu o izvršbi in zavarovanju, kjer je z avgustom letos pričela veljati novela K (Uradni list RS, št. 54/2015 ), ki ponovno prinaša nekaj sprememb na področju izvršbe. V postopku stečaja pa so za hipotekarnega upnika upoštevne določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki je zadnjo (šesto) spremembo doživel leta 2013 z novelo F (Uradni list RS, št. 100/13). Ker je hipoteka tipična knjižna pravica, katere vpis je v večini primerov konstitutivne narave, je najbolj pomemben zakon na tem področju Zakon o zemljiški knjigi, ki ureja temelje vknjižbe hipotekarnega zavarovanja v zemljiško knjigo. Namen mojega diplomskega dela je predstaviti hipotekarno zavarovanje v čim bolj strnjeni obliki, saj je tematika zelo široka. Poskušala sem izpostaviti najbolj pomembne vidike in lastnosti hipotekarnega zavarovanja kot sredstva za varstvo upnika v pravnem prometu. Diplomsko delo je razdeljeno na devet okvirnih poglavij. V začetnih poglavjih sem poskušala na kratko predstaviti funkcijo hipoteke in temeljna načela hipotekarnega prava, ki so, kot lahko vidimo, izjemno pomembna tudi pri odločanju v sporih na tem (hipotekarnem) področju. V nadaljevanju nekaj besed namenjam samemu nastanku hipoteke, torej kaj hipoteka kot oblika zavarovanja obsega, prav tako pa sem na kratko predstavila še posebne oblike hipoteke. Največ pozornosti sem posvetila realizaciji hipoteke in kako mora hipotekarni upnik postopati, če želi dobiti poplačilo svoje zapadle terjatve, in kako poteka sama prodaja zastavljene nepremičnine. Nekaj besed sem namenila tudi zunajsodni prodaji nepremičnine preko notarja, katere izvajanje pa je pri nas do nadaljnjega (žal) še zadržano. V zadnjem delu diplomskega dela sem predstavila še načine prenosa hipoteke ter na samem koncu še prenehanje hipoteke zaradi različnih razlogov. V celotnem diplomskem delu so v primerjavo podani relevantni primeri tako iz starejše kot tudi aktualne sodne prakse. V sklepu na kratko povzemam svoje mnenje glede opisane tematike in izpostavljam nekaj problemov, ki so se mi izpostavili ob preučevanju sodne prakse.
Keywords: hipotekarno zavarovanje, temeljna načela, vknjižba pravice, maksimalna hipoteka, notarski zapis, terjatev, realizacija hipoteke, izvršilni postopek, poplačilo upnika, sodna praksa
Published in DKUM: 09.12.2015; Views: 1798; Downloads: 233
.pdf Full text (982,28 KB)

3.
VPIS PRAVIC V ZEMLJIŠKO KNJIGO
Iris Zakrajšek, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Zemljiška knjiga je javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Pomembna je za potek pravnega prometa z nepremičninami. Pri premičninah se domneva, da je lastnik tisti, ki ima premično stvar v posesti, pri nepremičninah pa se domneva, da je lastnik tisti, ki je vpisan v zemljiški knjigi. Oblike vpisa v zemljiško knjigo so vknjižba, predznamba in zaznamba, ki so glavni vpisi. Pomožna vpisa pa sta poočitev in plomba. Z vknjižbo se izkaže nepogojna pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se dovoli na podlagi javne ali zasebne listine. S predznambo, pa se doseže pogojna pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se dovoli na podlagi zasebne listine, katera ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila ali nima overjenih podpisov, ter na podlagi nepravnomočnih oziroma nedokončnih odločb ipd. Za razliko od vknjižbe in predznambe, pa se z zaznambo opravi vpis oziroma izbris pravnih dejstev, za katera zakon določa, da se vpisujejo v zemljiško knjigo, in tudi nadhipoteke. V mojem diplomskem delu bom podrobneje predstavila pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo. To so stvarne pravice ter nekatere obligacijske pravice, ki jih določa 13. člen ZZK-1. Stvarne pravice imajo absolutne učinke, kar pomeni, da delujejo proti vsakomur. Zaradi tega obstaja omejeno število (numerus clausus) stvarnih pravic: lastninska pravica, hipoteka, zemljiški dolg, služnostna pravica, pravica stvarnega bremena in stavbna pravica. Obligacijskih pravic, pa je neomejeno, saj jih je mogoče poljubno ustanavljati in učinkujejo relativno, le med strankami pogodbenega razmerja. Zakon pa določa, da se lahko v zemljiško knjigo vpisujejo le določene obligacijske pravice, ki pridobijo z vpisom v zemljiško knjigo omejeno absolutne učinke. Te numerus clausus obligacijske pravice so: pravica prepovedi odtujitve oziroma obremenitve, če so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji, zakupna in najemna pravica, predkupna oziroma odkupna pravica, na podlagi pravnega posla, posebna pravica uporabe javnega dobra in druge pravice za katere zakon določa, da se vpišejo v zemljiško knjigo. S sprejetjem novele ZZK-1C, ki je začela veljati 5. Aprila 2011, so se bistveno spremenila pravila zemljiškoknjižnega prava. Zakonodajalec je z novelo uvedel skoraj popolno informatizacijo zemljiške knjige, spremenil nekatera pravila zemljiškoknjižnega postopka in pravila materialnega zemljiškoknjižnega prava. Na podlagi teh sprememb, je prišlo do posebnosti pri vpisovanju nekaterih pravic, glede na novi koncept osnovnega in širšega pravnega položaja nepremičnin. V diplomskem delu bom te posebnosti še posebej poudarila in obrazložila.
Keywords: zemljiška knjiga, vpis v zemljiško knjigo, javna listina, zasebna listina, zemljiškoknjižno dovolilo, stvarne pravice, obligacijske pravice, vknjižba, predznamba, osnovni in širši pravni položaj nepremičnine.
Published in DKUM: 10.01.2014; Views: 4111; Downloads: 628
.pdf Full text (1,33 MB)

4.
DAVČNA IZVRŠBA NA DOLŽNIKOVO NEPREMIČNO PREMOŽENJE
Sara Koren, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Davčna izvršba predstavlja prisilno pridobivanje sredstev za poplačilo davčnega ali drugega upravnega postopka. Temelj za pričetek davčne izvršbe je izdaja sklepa o izvršbi s strani davčnega organa, ki mora med vrsto obveznih sestavin vsebovati tudi izvršilni naslov, ki mora biti izvršljiv. Davčni organ mora pri izvajanju postopka davčne izvršbe skrbeti za sorazmernost poplačila. Pri tem mora poskrbeti, da se varuje osebno dostojanstvo dolžnika in da je sama izvršba za dolžnika kar najmanj neugodna. Na to vpliva tudi odločitev davčnega organa katero sredstvo oziroma način davčne izvršbe bo uporabil za pridobitev sredstev za poplačilo dolga. Zakonodaja taksativno ne ureja zaporedja in načine davčne izvršbe. Določeni vrstni red opredeljujejo načela postopka davčne izvršbe. Načine davčne izvršbe delimo na davčno izvršbo na dolžnikove denarne prejemke, denarna sredstva in na dolžnikove denarne terjatve. Za najbolj učinkovit in s strani davčnega organa največkrat uporabljen način velja davčna izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri bankah in hranilnicah. Davčni organ lahko poda sodišču predlog, da zavaruje svoj davčni dolg z vknjižbo zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah. Zavarovanje predstavlja pomemben institut v davčnih postopkih za dosego plačila davčnih obveznosti. V primeru, da davčni organ dolga ni uspel izterjati na podlagi nobenega od navedenih načinov, lahko v primeru, da je dolžnik lastnik nepremičnine opravi izvršbo na to in zahteva njeno prodajo. Davčno izvršbo na nepremičnine ne izvaja davčni organ, ampak jo opravi sodišče. Vodenje postopka na sodišču je poverjeno državnemu pravobranilstvu, kateremu davčni organ pošlje predlog za izvršbo z izvršilnim naslovom. Davčna izvršba na nepremično premoženje dolžnika največkrat pomeni izvršbo na njegovo zemljišče s hišo, v kateri davčni zavezanec dejansko tudi biva. Takšen pristop davčni organ uporablja kot skrajno sredstvo izvršbe in predstavlja zapleten ter dolg proces, kljub temu pa mora davčni organ uporabiti vsa zakonita sredstva prisile, da izterja davčne obveznosti. Pogoj za izvršbo na dolžnikovo nepremično premoženje je, da davkov iz drugega dolžnikovega premoženja, ni bilo mogoče izterjati.
Keywords: davčna izvršba, sklep o izvršbi, davčni postopek, izvršilni naslov, izvršljivost, davčni organ, denarni prejemki, denarna sredstva, denarne terjatve, nepremično premoženje, sredstvo izvršbe, davčni zavezanec, davčni dolg, vknjižba zastavne pravice.
Published in DKUM: 09.03.2011; Views: 5530; Downloads: 689
.pdf Full text (375,34 KB)

5.
Vpisi v zemljiško knjigo s poudarkom na vpisu lastninske pravice, kadar ni listine, sposobne za vpis
Ermina Kamenčić, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Samo ažurna in popolna zemljiška knjiga je edino jamstvo za varnost pravnega prometa na področju nepremičnin. Zemljiška knjiga je javna knjiga, ki je namenjena vpisu in objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Vpise v zemljiško knjigo delimo na glavne in pomožne vpise. Z glavnimi vpisi se v zemljiško knjigo vpisujejo pravice in pravna dejstva, s pomožnimi pa drugi podatki, za katere zakon določa vpis v zemljiško knjigo. Za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah na podlagi pravnega posla je poleg veljavnega pravnega posla potrebna še vknjižba v zemljiško knjigo. Če stranke želijo vpisati lastninsko pravico na podlagi sklenjene pogodbe, morajo skladno z določbami ZZK-1 zemljiškoknjižnemu predlogu priložiti zasebne listine v izvirniku. Listina, ki je podlaga za vknjižbo, mora izpolnjevati z zakonom določene pogoje. Zasebna listina mora vsebovati zemljiškoknjižno dovolilo, overjen podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu in potrdilo o plačilu davka. Šele take pogodbe imajo status tabularne listine. Če pa listina zgoraj navedenih zahtev ne izpolnjuje, potem vknjižba v zemljiško knjigo ni mogoča. Kadar stranka ne razpolaga z listino, ki bi bila sposobna za vpis v zemljiško knjigo, ima na voljo več načinov, ki jih lahko uporabi, da pride do listine, sposobne za vpis: vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, sestavo posadne listine, tožbo na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.
Keywords: zemljiška knjiga, vpisi v zemljiško knjigo, vknjižba lastninske pravice na nepremičninah, izvirnik zasebne listine, notarska overitev, tabularna listina, vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, posadna listina, tožba na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila
Published in DKUM: 14.12.2009; Views: 5390; Downloads: 1229
.pdf Full text (392,48 KB)

Search done in 0.13 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica