| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Uveljavljanje zahtevkov v zvezi z nepremičninami v stečaju s pregledom aktualne sodne prakse
Jerneja Požar, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi sem predstavila in razložila skupna pravila v postopkih zaradi insolventnosti, podrobneje opisala potek in pravne posledice stečajnega postopka nad pravno osebo, ki je insolventni dolžnik. Pojasnila sem pojem ločitvenih upnikov in pomen pravočasne prijave zavarovanih terjatev oziroma ločitvenih pravic za pridobitev procesne legitimacije. Dotaknila sem se tudi vloge stečajnega upravitelja, na katerega se prenesejo pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov. Izpostavila sem posebej izločitveno pravico na nepremičnini, ki je v drugi točki prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP opredeljena kot pravica osebe, ki je s priposestvovanjem ali na drug izviren način pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik. Izločitveni upnik ima od insolventnega dolžnika pravico zahtevati, da prizna njegovo lastninsko pravico na nepremičnini. Opisala sem tudi pravni institut v korelaciji z insolvenčnim pravom, ki je izjema od pravila, da so navadne oziroma obligacijske terjatve upnikov v stečaju poplačane sorazmerno. Gre za vzajemno neizpolnjene dvostransko vzajemne pogodbe, za katere z začetkom stečajnega postopka ne nastanejo materialnopravne posledice stečaja. Posebej sem osvetlila nevarnost neurejenega zemljiškoknjižnega stanja, kjer nepremičnina lahko brez vednosti oziroma zaradi pasivnosti lastnika konča v stečajni masi. Izpostavila sem pomen vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo in stališča novejše teorije za prenos lastninske pravice na nepremičnini. Obravnavala sem tudi prisilno zastavno pravico (hipoteko), ki nastane na podlagi sodne odločbe z vpisom v zemljiško knjigo in opisala razmerje med imetnikom prisilne hipoteke in originarnim lastnikom oziroma imetnikom pričakovalne pravice. Nazadnje sem predstavila pomen zaznambe stečaja in na kratko pojasnila prodajo nepremičnine v stečajnem postopku. V diplomski nalogi sem naredila pregled nekaterih aktualnih judikatov, ki so prispevali s tehtnimi in konstruktivnimi argumenti k teoretični razlagi in obravnavi pravnih pravil, ki se navezujejo na zgoraj opisano obravnavano tematiko.
Keywords: stečajni postopek, ločitvene in izločitvene pravice, vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba, vknjižba lastninske pravice, nevknjiženi lastnik, prisilna hipoteka, lastninska pravica v pričakovanju
Published in DKUM: 26.09.2017; Views: 1781; Downloads: 319
.pdf Full text (1,87 MB)

2.
Vpisi v zemljiško knjigo s poudarkom na vpisu lastninske pravice, kadar ni listine, sposobne za vpis
Ermina Kamenčić, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Samo ažurna in popolna zemljiška knjiga je edino jamstvo za varnost pravnega prometa na področju nepremičnin. Zemljiška knjiga je javna knjiga, ki je namenjena vpisu in objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Vpise v zemljiško knjigo delimo na glavne in pomožne vpise. Z glavnimi vpisi se v zemljiško knjigo vpisujejo pravice in pravna dejstva, s pomožnimi pa drugi podatki, za katere zakon določa vpis v zemljiško knjigo. Za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah na podlagi pravnega posla je poleg veljavnega pravnega posla potrebna še vknjižba v zemljiško knjigo. Če stranke želijo vpisati lastninsko pravico na podlagi sklenjene pogodbe, morajo skladno z določbami ZZK-1 zemljiškoknjižnemu predlogu priložiti zasebne listine v izvirniku. Listina, ki je podlaga za vknjižbo, mora izpolnjevati z zakonom določene pogoje. Zasebna listina mora vsebovati zemljiškoknjižno dovolilo, overjen podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu in potrdilo o plačilu davka. Šele take pogodbe imajo status tabularne listine. Če pa listina zgoraj navedenih zahtev ne izpolnjuje, potem vknjižba v zemljiško knjigo ni mogoča. Kadar stranka ne razpolaga z listino, ki bi bila sposobna za vpis v zemljiško knjigo, ima na voljo več načinov, ki jih lahko uporabi, da pride do listine, sposobne za vpis: vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, sestavo posadne listine, tožbo na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.
Keywords: zemljiška knjiga, vpisi v zemljiško knjigo, vknjižba lastninske pravice na nepremičninah, izvirnik zasebne listine, notarska overitev, tabularna listina, vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, posadna listina, tožba na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila
Published in DKUM: 14.12.2009; Views: 5390; Downloads: 1236
.pdf Full text (392,48 KB)

Search done in 0.02 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica