| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 40
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Analitične lastnosti nekaterih heirloom sort paradižnika.
Martina Vogrin, 2021, master's thesis

Abstract: Heirloom sorte so komercialno manj zanimive sorte paradižnika, ki pa pridobivajo na veljavi, saj so dobro prilagojene lokalnim pridelovalnim razmeram in po lastnostih bolj raznolike. Analizirane so bile lastnosti 40 kultivarjev paradižnika, od teh 38 heirloom sort in dveh hibridov. Fiziološko zreli plodovi so bili umeščeni v osem vizualno določenih barvnih skupin (rdeči, roza, oranžni, beli, zeleni, rumeni, modri in črni). Izmerili smo jim velikost, maso, čvrstost in parametre barve (L*, a* in b*) ter s hitrimi laboratorijskimi testi vsebnost C-vitamina, suhe snovi in titracijskih kislin. Kultivarji se med seboj razlikujejo po parametrih barve, obliki in velikosti, vsebnosti suhe snovi in titracijskih kislin, medtem ko se po vsebnosti C-vitamina ne razlikujejo. Med rdečeplodnimi kultivarji ima največ C-vitamina 'Ded Moroz' (49,9 mg/100 g), vsebnost vitamina v obeh hibridnih kultivarjih 'Cherrola F1' (29,0 mg/100 g) in 'Mondial F1' (21,7 mg/100 g) je enaka vsebnosti v ostalih heirloom sortah (19,7–32,3 mg/100 g). Parametra vsebnost suhe snovi in C-vitamina nista v čvrsti korelaciji (rS = 0,304).
Keywords: paradižnik, heirloom sorte, C-vitamin, titracijske kisline, suha snov
Published: 10.02.2021; Views: 147; Downloads: 29
.pdf Full text (2,74 MB)

2.
Vpliv sorte na vsebnost vitamina C v plodovih paradižnika (solanum lycopersicum)
Mihaela Misja, 2020, master's thesis

Abstract: Povzetek, Paradižnik je bogat vir vitamina C, ki ima pozitiven vpliv na zdravje ljudi. Namen magistrskega dela je bil preučiti vpliv sorte in barve paradižnika na vsebnost vitamina C. V raziskavo smo vključili belo, rumeno, oranžno, rdeče, vijolično in zeleno obarvane plodove 38 različnih sort paradižnika. Vitamin C smo iz vzorcev ekstrahirali s 3 % raztopino metafosforjeve kisline. Po redukciji dehidroaskorbinske kisline z raztopino ditiotreitola smo izmerili vsebnost skupnega vitamina C s tekočinsko kromatografijo v povezavi s PDA-detektorjem. Rezultati so pokazali, da je vsebnost vitamina C najvišja v rdeče obarvanih plodovih in najnižja v plodovih vijolične barve. Najvišjo koncentracijo vitamina C smo izmerili v sorti 'Ded Moroz'.
Keywords: Ključne besede, paradižnik, Solanum lycopersicum, vitamin C, sorta
Published: 03.12.2020; Views: 199; Downloads: 68
.pdf Full text (1,22 MB)

3.
Antimikrobna učinkovitost Punica granatum L. na Escherichia coli
Anže Peklar, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je pridobiti učinkovine iz različnih delov Punica granatum L. in proučiti njihov inhibitorni učinek na rast mikrobnih celic Escherichia coli ter določiti vsebnost totalnih fenolov in vitamina C v vzorcih. S klasično vodno ekstrakcijo in Soxhletovo ekstrakcijo z etanolom smo pridobili učinkovine iz svežih in liofiliziranih semen, membrane in eksokarpa Punica granatum L. Proučili smo inhibitorni učinek ekstraktov na rast mikrobne kulture E. coli z disk difuzijsko metodo ter določili vsebnost totalnih fenolov in vitamina C v vzorcih. Ugotovili smo, da se v celotnem sadežu Punica granatum L. nahajajo totalni fenoli, vitamin C in antimkrobne spojine, ki zavirajo rast bakterijske kulture E. coli. Koncentracije naštetih spojin so najvišje v membrani in eksokarpu Punica granatum L., saj smo v njihovih ekstraktih določili najvišjo vsebnost totalnih fenolov in vitamina C in omenjena dela Punica granatum L. izkazujeta tudi največji inhibitorni učinek na rast E. coli. Najmanj totalnih fenolov in vitamina C se nahaja v ekstraktih semen.
Keywords: Punica granatum L., antimikrobne lastnosti, totalni fenoli, vitamin C, inhibicija, bakterije, sekundarni metaboliti
Published: 10.10.2019; Views: 492; Downloads: 56
.pdf Full text (1,93 MB)

4.
Vsebnost holekalciferola in ergokalciferola v živilih
Denisa Krevh, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Povzetek V diplomskem delu smo raziskali, če izbrana živila vsebujejo vitamin D2 (ergokalciferol), provitamin D2 (ergosterol), vitamin D3 (holekalciferol) in provitamin D3 (7-dehidroholesterol). Analizirali smo živila rastlinskega izvora: ričkovo olje, konopljino olje, posušeno konopljo, gobe (bukov ostrigar) in lucerno ter živila živalskega izvora: sir, sirotka in jajce (rumenjak in beljak). Živila smo predhodno pripravili za nadaljnje analize. Konopljo in suho lucerno smo zmleli, svežo lucerno in sveže gobe smo liofilizirali, nato zmleli, preostanek svežih gob narezali in zamrznili, prav tako tudi svežo lucerno. Sir in sirotka sta bila proizvedena na Kmetiji Krevh po postopku izdelave poltrdega sira. Jajca proste reje smo uporabili sveža. Konopljo, lucerno in gobe smo ekstrahirali po metodi ekstrakcije po Soxhletu in ekstrakcije s superkritičnim fluidom (CO2). Materialom smo določili vsebnost prostih maščobnih kislin. Ekstrakte in ostale materiale smo saponificirali po postopku za saponifikacijo zaestrenega vitamina D in nato vse vzorce (saponificirane in nesaponificirane) analizirali s tekočinsko kromatografijo z masno spektrometrijo. Znano je, da je vitamin D2 prisoten v rastlinskih živilih, vitamin D3 pa v živalskih. Iz nekaterih virov smo ugotovili, da lahko tudi rastline vsebujejo vitamin D3, ter živalski proizvodi vitamin D2, kar smo potrdili tudi z našimi analizami. Ugotovili smo, da je za določitev vitaminov in provitaminov D potrebna saponifikacija, saj je vsebnost vitamina v saponificiranih vzorcih višja. Rezultati kažejo, da je količina vitamina D, ki je topen v maščobah, povezana z vsebnostjo maščob v materialu, za nekatere primere pa smo sklepali, da je vitamin vezan na proteinske molekule.
Keywords: Vitamin D, Soxhlet ekstrakcija, superkritična ekstrakcija, proste maščobne kisline, konoplja, lucerna, ričkovo olje, sir
Published: 10.10.2019; Views: 412; Downloads: 55
.pdf Full text (3,38 MB)

5.
Vpliv osvetljenosti smreke (Picea abies) na vsebnost vitamina C v smrekovih vršičkih
Špela Celcar, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Cilji raziskave so bili preučiti vpliv osvetljenosti in starosti dreves na koncentracijo vitamina C v smrekovih vršičkih ter raziskati vsebnost vitamina C v sirupu, pripravljenem iz smrekovih vršičkov. Vršičke smo nabrali na Sv. Treh kraljih na Pohorju. V izvlečkih vršičkov in sirupa smo koncentracijo skupnega vitamina C določili po redukciji dehidroaskorbinske kisline v askorbinsko kislino z dodatkom ditiotreitola. Vsebnost vitamina C smo določali s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC). Povprečna vsebnost vitamina C v vršičkih s sončne lege je znašala 1087 mg/100 g suhe snovi, v vršičkih s senčne lege pa 916 mg/100 g suhe snovi. V sirupu je bila povprečna vsebnost vitamina C (11,6 mg/100 g sveže snovi) bistveno nižja kot v vršičkih. S statistično analizo rezultatov smo ugotovili, da je korelacija med vsebnostjo vitamina C v smrekovih vršičkih in sirupu statistično značilna. Vršički s sončne strani imajo značilno višjo vsebnost vitamina C kot vršički s senčne strani. Korelacija med vsebnostjo vitamina C v smrekovih vršičkih in obsegom debla (s tem tudi s starostjo) smreke ni statistično značilna.
Keywords: smreka (Picea abies, smrekovi vršički, sirup, vitamin C, osvetljenost
Published: 27.08.2019; Views: 566; Downloads: 121
.pdf Full text (895,74 KB)

6.
Določevanje aktivnosti nekaterih encimov v granatnem jabolku
Tamara Kobale, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo opisuje določevanje aktivnosti nekaterih encimov v različnih vzorcih granatnega jabolka. Vzorci, v katerih smo določevali encimsko aktivnost so naslednji: sveži sok, liofilizirani sok, zamrznjeni sok, etanolni ekstrakt svežih pečk, etanolni ekstrakt svežih lupin, etanolni ekstrakt liofiliziranih pečk, etanolni ekstrakt liofiliziranih lupin, vodni ekstrakt svežih pečk, vodni ekstrakt svežih lupin in vodni ekstrakt liofiliziranih lupin.Vzorce smo pridobili z različnimi postopki, kot so centrifugiranje, homogeniziranje in ekstrakcija z etanolom. V teh vzorcih smo določevali tudi totalne fenole, proantocianide, antioksidativnost, vitamin C in vitamin E. Encimi, katere smo določevali v naših vzorcih so: α-amilaza, celulaza, katalaza, lipaza, peroksidaza, proteaza in transglutaminaza. Z Bradfordovo metodo smo vzorcem določili koncentracijo proteinov. Granatno jabolko je polno vitaminov in fenolov, kar smo z rezultati tudi dokazali, saj smo v vseh vzorcih dobili prisotne večje količine vitaminov in fenolov. Prav tako so rezultati pokazali, da so prisotni vsi encimi, katere smo določali, vendar ne v vseh vzorcih.
Keywords: encimi, granatno jabolko, α-amilaza, celulaza, lipaza, katalaza, peroksidaza, proteaza, transglutaminaza, vitamin C, vitamin E
Published: 05.10.2018; Views: 667; Downloads: 134
.pdf Full text (3,30 MB)

7.
Osveščenost žensk o uporabi folne kisline v času nosečnosti
Helena Jelen, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Folna kislina je vitamin B9, ki ga najdemo v različnih vrstah hrane. Folna kislina je dosegljiva tudi v obliki prehranskega dopolnila, ki je primerno za vse ženske, ki načrtujejo nosečnost. Dodatek folne kisline (0,4 mg dnevno) k prehrani v času pred zanositvijo in do konca prvega tromesečja za 50 do 70 % zmanjša število prirojenih nepravilnosti nevralne cevi pri plodu. Metodologija raziskovanja: Pri izdelavi teoretičnega dela diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. V okviru empiričnega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Raziskavo smo izvedli novembra 2017, uporabili pa smo anketni vprašalnik, sestavljen iz 11 vprašanj. Anketa je bila izvedena preko spleta. V raziskavi je sodelovalo 40 oseb ženskega spola. Rezultati: Ugotovili smo, da so ženske zadostno osveščene o uporabi folne kisline. Največ informacij o folni kislini ženske pridobijo v ginekoloških ambulantah, sledi različna literatura o nosečnosti ter internet. 91 odstotkov žensk je folno kislino uporabljalo 3 mesece pred nosečnostjo ali pa vsaj v prvem tromesečju nosečnosti. Sklep: Folna kislina je pomembno prehransko dopolnilo, ki je v času pred in v sami nosečnosti povezana z nižjo verjetnostjo napak v razvoju nevralne cevi ploda. Zdravstveni delavci imamo pomembno nalogo osveščanja žensk pred in v začetku nosečnosti o pomenu jemanja dodatka folne kisline, predvsem s podajanjem verodostojnih podatkov.
Keywords: vitamin B9, okvare nevralne cevi, prehransko dopolnilo, prehrana nosečnice, zdravstvena vzgoja.
Published: 06.06.2018; Views: 889; Downloads: 163
.pdf Full text (771,11 KB)

8.
Nevarnosti in ugotavljanje hipervitaminoz askorbinske kisline in vitamina D
Boštjan Muminović, 2016, other monographs and other completed works

Keywords: vitamin C, vitamin D, hipervitaminoza, prehranski dodatek, toksični učinki
Published: 02.08.2017; Views: 815; Downloads: 75
.pdf Full text (486,06 KB)

9.
Visokotlačna impregnacija maščobotopnih vitaminov v polisaharidne aerogele
Milica Pantić, 2017, doctoral dissertation

Abstract: V doktorski dizertaciji smo raziskovali uporabo ogljikovega dioksida pri visokih tlakih za impregnacijo maščobo-topnih vitaminov. Za impregnacijo smo izbrali vitamina K3 in D3. Predvsem vitamin D3 je izjemno občutljiva substanca, zato zahteva izjemno pozornost. Za impregnacijo obeh vitaminov smo uporabili polisaharidne arogele. Aerogeli so porozni materiali z izjemnimi lastnostmi. Zaradi visokih poroznosti imajo velike specifične površine in nizke gostote. Če te lastnosti združimo še z biokomatibilnostjo ter biorazgradljivostjo polisaharidov, dobimo idealne materiale za farmacevtske aplikacije. Cilj doktorske dizertacije je bil impregnacija vitaminov v polisaharidne aerogele, da bi jih s tem dodatno zaščitili ter tako povišali njihovo stabilnost. Delo je razdeljeno v dva večja dela. V prvem delu smo uporabili superkritični ogljikov dioksid za impregnacijo vitamina K3 in vitamina D3. Vitamin K3 smo uporabili kot modelno substanco, naš glavni cilj pa je bil impregnacija vitamina D3. Raziskali smo termodinamske in kinetične lastnosti obeh vitaminov. Dobljene vrednosti smo razložili z uporabo že razvitih kinetičnih modelov. V prvem delu dizertacije smo določili tudi strukturne lastnosti vzorcev ter preverili sproščanje vitamina in vitro. V drugem delu doktorske dizertacije smo preiskovali impregnacijo vitamina D3 z ogljikovim dioksidom. Tokrat smo uporabili ogljikov dioksid pri različnih pogojih, od superkritičnega do tekočega ogljikovega dioksida. Preiskovali smo kinetično obnašanje pri različnih pogojih ter določili stopnjo degradacije vitamina glede na izbrane pogoje. Z različnimi karakterizacijskimi metodami smo določil vpliv tako superkritičnega kot tekočega ogljikovega dioksida na končne strukturne lastnosti aerogelov. V tem delu dizertacije smo prav tako izvedli sproščanje vitamina D3 in vitro, izvedli pa smo tudi stabilnostno študijo za potrditev povišane stabilnosti vitamina D3 ob impregnaciji v aerogele.
Keywords: Aerogeli, Polisaharidi, Visokotolačna impregnacija, Ogljikov dioksid, Maščobo-topni vitamini, Vitamin K3, Vitamin D3.
Published: 25.04.2017; Views: 942; Downloads: 133
.pdf Full text (12,28 MB)

10.
Vpliv vključevanja krmnih dodatkov z antioksidativnim potencialom na lastnosti kakovosti pršuta
Martina Dobaj, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: V poskusu smo preučevali vpliv naravnih krmnih dodatkov z antioksidativnim potencialom na nekatere lastnosti kakovosti pršuta. V raziskavo smo vključili stegna 24 prašičev, ki so v končnem obdobju pitanja v krmo dobivali različne dodatke. Kontrolna skupina (n=6) je dobivala standardno krmo, namenjeno pitanju prašičev, ostale tri skupine pa so v standardni krmni obrok dobivale različne dodatke: vitamin E (125 IE α-tokoferola, n=6), tanin (3 % komercialnega pripravka Farmatan, n=6) ali hmelj (0,4 % hmelja; n=6). Pred začetkom postopka predelave v pršut smo izmerili nekatere lastnosti surovine (stegen), na končnih izdelkih (pršutih) pa smo določili barvo (L*a*b* v mišicah biceps femoris-BF, semimembranosus-SM in semitendinosus-ST ter maščobnem tkivu), reološke lastnosti (s testoma TPA in SR v mišicah BF in SM) in kemijsko sestavo (vsebnost vode, maščob, beljakovin, soli, nebeljakovinskega dušika in indeks proteolize v mišicah BF in SM). Z izjemo dveh lastnosti v poskusu nismo ugotovili pomembnejših razlik v barvi, teksturi in kemijski sestavi pršuta med preučevanimi skupinami. Pri taninski skupini smo ugotovili nekoliko višje vrednosti L* in b* v mišici SM, pri krmljenju z dodatkom vitamina E pa smo zabeležili večjo vsebnost intramuskularne maščobe. Preučevani krmni dodatki z antioksidativnim potencialom v izbranih koncentracijah niso vplivali na lastnosti kakovosti pršuta.
Keywords: pršut, kakovost, krmni dodatki, tanin, hmelj, vitamin E
Published: 13.03.2017; Views: 983; Downloads: 55
.pdf Full text (769,08 KB)

Search done in 0.38 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica