| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
VPLIV PARAMETROV NA KARAKTERISTIKE PROCESA VBRIZGAVANJA
Boštjan Radeljić, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V nalogi je predstavljen mehansko krmiljen sistem za vbrizgavanje goriva s posebnim poudarkom na izboljšanju karakteristik vbrizgavanja. Analizirani so vplivi posameznih parametrov kot so dolžina in notranji premer visokotlačnih cevi tlačilke ter preddvig bata v linijski visokotlačni tlačilki na karakteristiko vbrizgavanja, tlak vbrizgavanja, trajanje in začetek vbrizgavanja. Analiza eksperimenta je pokazala, da imata na karakteristike procesa vbrizgavanja največji vpliv dolžina in notranji premer visokotlačnih cevi. Analiza dobljenih rezultatov bo v pomoč prihodnjim raziskavam na področju karakteristik procesa vbrizgavanja.
Keywords: Dizelsko gorivo, sistem za vbrizgavanje goriva, linijska tlačilka, visokotlačna cev, vbrizgalna šoba, programski paket LabVIEW
Published: 31.05.2011; Views: 1325; Downloads: 121
.pdf Full text (1,79 MB)

5.
SEPARACIJA β -SITOSTEROLA IZ RASTLINSKIH OLJ
Katja Šmic, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V prvem delu diplomske naloge smo določili vsebnost β- sitosterola v rastlinskih oljih (surovo repično in sončnično olje, rafinirano sončnično in repično olje, olje koruznih kalčkov in bučno ter sojino olje). Z uporabo superkritičnih fluidov smo ločili oz. skoncentrirali β-sitosterol iz rastlinskih olj. V ta namen smo izvedli visokotlačne ekstrakcije raslinskih olj (olja koruznih kalčkov, surovo repično in sončnično olje in bučno olje), kjer smo določili vsebnost β-sitosterola v ekstraktu in ostanku po visokotlačni ekstrakciji. V drugem delu diplomske naloge smo izvedli dvostopenjsko visokotlačno ekstrakcijo surovega repičnega olja pri različnih obratovalnih pogojih in določili vsebnost β-sitosterola posamezne stopnje ekstrakcije. S tem smo dobili optimalne pogoje visokotlačne ekstrakcije glede na vsebnost β-sitosterola. Določili smo tudi antioksidativno aktivnost surovega repičnega olja in repičnega olja z dodatkom β-sitosterola.
Keywords: rastlinska olja, steroli, β-sitosterol, visokotlačna ekstrakcija, antioksidativna aktivnost
Published: 07.10.2011; Views: 1568; Downloads: 77
.pdf Full text (1,79 MB)

6.
7.
Stabilnost kurkuminoidov v subkritični vodi: Določanje mehanizmov in hitrost reakcij razgradnje
Tina Zorec, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Kurkuma je začimba, zlato rumene barve, ki se pridobiva iz korenine rastline Curcuma longa L. Po tradicionalni vzhodni medicini so zdravilni učinki kurkume čiščenje krvi in prebavil, pomaga pri težavah z jetri in žolčnikom in pri hepatitisu. Ščiti jetra pred raznimi strupi in kemikalijami, je učinkovita pri zdravljenju virusnega hepatitisa in izboljšuje izločanje zaščitnih snovi v želodcu, ki ščitijo želodčno steno. Deluje protivnetno, kot antioksidant ter kemopreventivno. Kurkuma vsebuje fenolne spojine imenovane kurkuminoide, kateri dajejo rumeno oranžno barvo kurkumi in prav to naj bi bilo njena glavna zdravilna učinkovina. Kurkuma se v veliki meri uporablja tudi v živilstvu, kot barvilo ali začimba. Namen diplomskega dela je bil preučiti vpliv temperature na razgradnjo kurkuminoidov v subkritični vodi. Pri izvajanju eksperimentalnega dela diplomske naloge nas je zanimala maksimalna temperatura pri kateri so kurkuminoidi še stabilni. Preučili smo hitrost razgradnje posameznih kurkuminoidov v tem mediju. Prav tako smo preučili tudi reakcijski mehanizem razgradnje, torej razgradne produkte kurkuminoidov ter le te skušali kvantificirati. Eksperimente smo izvajali v laboratorijskem visoko-tlačnem visoko-temperaturnem avtoklavu (Andreas Hofer Hochdrucktechnik) pri subkritičnih pogojih vode. Spremljali smo vpliv temperature pri različnih reakcijskih časih. Ugotovili smo da se z višanjem temperature pri reakciji stabilnost kurkuminoidov manjša. Rezultati kažejo da so kurkuminoidi stabilni pri višjih temperaturah, pri temperaturi 180 °C pa močno razpadejo. Spremeni se njihova barva in s tem predvidevamo da razpadejo tudi zdravilne učinkovine ter nastaja vse več produktov razgradnje. Vzorce iz reaktorja smo analizirali s HPLC metodo in skušali kvalitativno kot tudi kvantitativno določiti produkte hidrotermične degradacije. V diplomskem delu je prikazan mehanizem degradacije kurkuminoidov in njihovih produktov. Naprej razpadejo na hidroksicinamične kisline, nato na vanilin, 4-hidroksibenzaldehid in še različne druge produkte, katerih nismo posebej obravnavali. Topnost kurkuminoidov v vodi je zelo slaba, zato prihaja tudi do manjših odstopanj in nihanj pri prikazu kinetičnega modela in časovne odvisnosti koncentracije komponent. Pri temperaturi 100 °C ni bilo mogoče prikazati kinetike razgradnje zaradi zelo slabe topnosti v vodi. Pri analizah smo uporabili kinetični model 1.reda in ugotovili, da je degradacija kurkuminoidov pri višjih temperaturah hitrejša kot pri nižjih.
Keywords: kurkuminoidi, subkritična voda, hidrotermična degradacija, visokotlačna tekočinska kromatografija
Published: 04.10.2016; Views: 595; Downloads: 98
.pdf Full text (2,18 MB)

8.
Ekstrakcije naravnih pigmentov iz alg
Špela Korpič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so prikazani rezultati ekstrakcije alg Dunaliella in Haematococcus z različnimi postopki. Poudarek raziskav je bil na visokotlačni ekstrakciji s CO2 in na konvencionalni ekstrakciji z eteričnim oljem pomarančnih terpenov, saj sta to načina pridobivanja ekstraktov iz alg brez končne vsebnosti škodljivih topil. Narejene so bile spektrofotometrične analize vsebnosti karotenov in astaksantina v ekstraktih, gravimetrične analize suhe snovi v ekstraktih z IR-analizatorjem in GC-analize preostalih topil v ekstraktih. Visokotlačna ekstrakcija s CO2 je bila izvedena pri treh različnih temperaturah (40 °C, 60 °C, 80 °C) in dveh različnih tlakih (200 in 300 bar). Ugotovljeno je bilo, da je maksimalni masni delež karotenov v ekstraktih 15 %, astaksantina pa 0,82 %. Maksimalni izkoristek izolacije karotenov in astaksantina je dosežen pri 60 °C in 300 bar, kjer znaša pri ekstrakciji alge Dunaliella 25 %, pri ekstrakciji alge Haematococcus pa 9 %. Konvencionalno ekstrakcijo alge Haematococcus smo izvedli s topiloma etanol in etil acetat, alge Dunaliella pa z etil acetatom in eteričnim oljem pomarančnih terpenov. Konvencionalne ekstrakcije so bile izvedene pri različnih temperaturah (sobna, 45 °C, 60 °C, 80 °C), različnih časih mešanja (1 uro in 3 ure) in različnih razmerjih R = topilo/material (mL/g) (2, 5, 10, 14, 20 mL/g). Maksimalni masni delež astaksantina v ekstraktih, ki znaša 7 %, smo dobili s konvencionalno ekstrakcijo alge Haematococcus pri uporabi topila etil acetat, temperaturi 45 °C, času mešanja eno uro in razmerju R = 5 mL/g. Maksimalni masni delež karotenov v ekstraktih, ki znaša 22 %, smo dobili s konvencionalno ekstrakcijo alge Dunaliella, prav tako pri uporabi etil ecatata in temperaturi 40 °C, času mešanja tri ure in R = 15 mL/g. Maksimalni masni delež mešanih karotenov s konvencionalno ekstrakcijo alge Dunaliella in eteričnim oljem je znašal 10,5 %, in sicer pri razmerju R = 2 mL/g, času mešanja eno uro in temperaturi 80 °C. Rezultati analiz vsebnosti suhe snovi v ekstraktih kažejo na večjo čistost ekstrakta pri visokotlačni ekstrakciji s CO2, saj je pri konvencionalni ekstrakciji v ekstraktih prisotnega še veliko topila.
Keywords: visokotlačna ekstrakcija, superkritični CO2, konvencionalna ekstrakcija, astaksantin, β-karoten, Dunaliella, Haematococcus
Published: 23.07.2018; Views: 180; Downloads: 0

9.
Vodotopne emulzije karotenoidov
Vesna Štih, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo je bilo usmerjeno v razvoj stabilnih vodotopnih emulzij karotenoidov za uporabo v industriji pijač. Zanimal nas je vpliv različnih emulgatorjev, proizvodnih postopkov in parametrov na stabilnost emulzij. Naš cilj je bil razvoj vsaj ene stabilne emulzije s vsakim uporabljenim emulgatorjem, saj naročniki pogosto želijo emulzijo s točno določenim emulgatorjem, ki pa ni nujno najbolj učinkovit. Pripravili smo emulzije različnih karotenoidov: β-karotena, oleorezina paprike in luteina. Uporabili smo osem različnih emulgatorjev: Purity gum 2000, Caragum, Eficacia, InstantGum, PS 750, HM P90, SuperCloud in Q-Naturale. Za pripravo emulzij smo uporabili postopek visokotlačne homogenizacije, preverili pa smo tudi vpliv predhodnega mešanja pri visokih obratih (high shear). Kakovost emulzij smo skušali izboljšati s spremembami koncentracije emulgatorja, deleža vode, vrsto olja in tlakom homogenizacije. Kakovost emulzij smo preverjali z meritvami velikosti delcev (D-50, D-90), koncentracije karotenoidov, turbidnosti raztopin (NTU), določitvijo barve (L*a*b) in opazovanjem izgleda pripravljenih raztopin emulzij. Ugotovili smo, da so emulzije β-karotena in luteina bolj kakovostne in stabilne od emulzij paprike. Načeloma je veljalo, da višja koncentracija emulgatorja, večji delež vode, MCT olje namesto sončničnega, višji tlak (vsaj 600 bar) in uporaba mešanja pri visokih obratih pred homogenizacijo, pripomorejo k tvorbi bolj stabilnih emulzij. Izmed vseh emulzij, so bile najbolj kakovostne in stabilne tiste pripravljene z emulgatorji Purity gum 2000, PS 750 in Q-Naturale. S Cargumom smo uspeli pripraviti le stabilno emulzijo β-karotena. Emulzije z ostalimi emulgatorji so bile le pogojno stabilne oziroma popolnoma nestabilne. Mnoge med njimi so bile glede na rezultate analize sicer kakovostne, a so bile njihove raztopine nestabilne. Stabilnost emulzij je bila najbolj očitno povezana z izmerjenim premerov delcev, za večino stabilnih emulzij je ta znašal 0,13 μm (D-50). Nekaterim uspešnim emulzijam smo po dveh mesecih ponovno izmerili premer delcev in ugotovili, da so emulzije prvotno velikost delcev ohranile ali pa se je ta celo nekoliko zmanjšala. Test barvne stabilnosti emulzij z dodatkom različnih antioksidantov je pokazal, da so barvo najbolje ohranile raztopine emulzij, ki so vsebovale 0,5 % tokoferola, 0,5 % inolensa in 1 % askorbinske kisline. Nazadnje smo preverili še stabilnost najbolj uspešnih emulzij v raztopinah pijač po dveh mesecih v temi in na svetlobi. Stabilne raztopine emulzij smo opazili pri emulzijah s Purity gum 2000, Q-Naturale in pri emulzijah β-karotena s Caragumom.
Keywords: emulzija, vodotopna emulzija, karotenoidi, emulgator, visokotlačna homogenizacija
Published: 25.07.2018; Views: 453; Downloads: 0

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica