1. Tekstilne kozmetične obloge na osnovi psilila in proteinskega koloida v kombinaciji z ekstraktom njivske presliceKristina Olovec, 2017, undergraduate thesis Abstract: Aktualni trend na trgu kozmetičnih izdelkov je ustvarjanje kozmetičnih izdelkov, tudi različnih oblog, z vgrajenimi naravnimi učinkovinami. Osnovni namen diplomskega dela je bil zato razviti kozmetično oblogo z aplikacijo naravne spojine na izbrani nosilni substrat. V ta namen je bila kot zdravilna učinkovina izbran ekstrakt njivske preslice, psilil in proteinski koloid pa kot naravni spojini, sposobni tvoriti gel v kombinaciji s prej omenjenim ekstraktom. Lastnost izrazitega nabrekanja psilila in proteinskega koloida je bilo tako možno izrabiti za vgraditev ekstrakta njivske preslice v tako, gel podobno, strukturo z namenom relativno enostavnega nanosa zdravilne/negovalne učinkovine na nosilni substrat iz netkane viskoze. Kot izvor naravne učinkovine vgrajene v oblogo je izbrana njivska preslica kot bogat vir silicija, ki ga je možno uporabiti kot sestavni del kozmetične obloge za npr. zmanjšanje celulita, zmanjševanje vidnosti starostnih peg, obraznih gub in podobno. Ugotovljen je velik potencial izdelanih tekstilnih oblog na osnovi psilila in proteinskega koloida v kombinaciji z njivsko preslico na področju kozmetike in nege, saj so rezultati in vivo, ki so bili doseženi na testnih osebah, izredno perspektivni. Keywords: viskoza, obloga, njivska preslica, psilil, keratinski koloid, protimikrobnost, antioksidativnost Published in DKUM: 13.09.2017; Views: 1330; Downloads: 109
Full text (1,71 MB) |
2. Funkcionalizacija celuloze s formulacijo hitozana in medu za medicinske aplikacijeMaja Dimoska, 2016, undergraduate thesis Abstract: Osnovni namen diplomskega dela je bil razviti formulacijo hitozana v kombinaciji z medom v različnih masnih razmerjih ene in druge naravne spojine. Taka formulacija bi naj služila kot funkcionalen premaz, primeren za celjenje ran. S stališča naravnih spojin, vključenih v različne obdelovalne formulacije, ki se sicer razlikujejo v razmerju med eno in drugo komponento (hitozan in med) je bilo predvideno, da se bo različno razmerje med hitozanom in medom odrazilo tudi kot razlika glede protimikrobnega in antioksidativnega delovanja funkcionalizirane viskoze. Za nanos posamezne obdelovalne formulacije je bil izbran konvencionalni impregnacijsko-sušilni postopek, proučevanje učinkovitosti posamezne obdelave pa je bilo izvedeno sistematično, kar se kaže tudi v sistematiki izbranih eksperimentalnih tehnik. Dokazali smo, da se lastnosti viskoze, funkcionalizirane z različnimi formulacijami hitozana in medu razlikujejo glede na posamezno obdelovalno kopel. Keywords: hitozan, med, viskoza, formulacija hitozana in medu, protimikrobnost, antioksidativnost Published in DKUM: 06.10.2016; Views: 1846; Downloads: 133
Full text (2,00 MB) |
3. Funkcionalizacija celuloznih vlaken s formulacijo eugenola in hitozana v različnih strukturnih oblikahMateja Golčer, 2015, master's thesis Abstract: Hitozan je zaradi svoje dokazane varne uporabe primeren tudi za razvoj novih protimikrobnih tekstilnih sistemov, kljub temu pa mu ni moč pripisati lastnosti antioksidativnosti, ki lahko pripomore k hitrejšemu celjenju ran ali razjed. Zaradi tega je smiselno v sistem s hitozanom vključiti katero izmed naravnih spojin z dokazanim antioksidativnim delovanjem. Tem kriterijem ustreza eugenol. Namen tega magistrskega dela je bil razviti formulacijo hitozana v kombinaciji z eugenolom v različnih strukturnih oblikah (raztopina, nanodelci, oborina) za funkcionalizacijo viskoze. Protimikrobna in antioksidativna formulacija bi naj služila kot funkcionalen premaz, prednostno na področju celjenja ran na koži in sluznici v ustni votlini. S stališča različnih strukturnih oblik, ki so ključnega pomena za dostopnost protimikrobnih aminskih skupin in za delež vezanega eugenola v sistem s hitozanom, smo predvideli, da bodo posamezne strukturne oblike različno vplivale na ciljani lastnosti protimikrobnost in antioksidatovnost. V prvi fazi je bila izvedena sinteza nanodelcev (hitozana in eugenola, kapsuliranega v hitozan), ki so bili okarakterizirani z vidika morfologije (SEM) ter velikosti in porazdelitve nanodelcev (DLS). Po opravljeni funkcionalizaciji viskoze s posameznimi strukturnimi oblikami obdelovalne kopeli je bila uporabljena FT-IR spektroskopija za proučitev tipičnih funkcionalnih skupin, potenciometrična titracija, podprta z metodo Acid Orange VII, za proučitev deleža aminskih skupin, ter vrednotenje mikrobioloških lastnosti in antioksidativnega značaja funkcionalizirane viskoze. Desorpcijska kopel je bila ovrednotena na osnovi merjenja pH vodnega ekstrakta. Preostali delež vezanega hitozana po desorpciji je bil, enako kot v primeru funkcionalizacije, proučen z metodo Acid Orange VII. Ugotovljeno je, da različne strukturne oblike hitozana in hitozana v kombinaciji z eugenolom različno vplivajo na protimikrobnost in antioksidativnost funkcionalizirane viskoze. Protimikrobna in antioksidativna formulacija se je izkazala za primeren funkcionalen premaz za razvoj tekstilij za potencialno uporabo v medicini, prednostno na področju celjenja ran ter sluznic. Keywords: viskoza, hitozan, eugenol, hitozanski nanodelci, kapsulacija eugenola, obarjanje hitozana in eugenola, formulacija hitozana in eugenola, protimikrobna funkcionalizacija, antioksidativna funkcionalizacija Published in DKUM: 25.11.2015; Views: 2765; Downloads: 310
Full text (2,74 MB) This document has many files! More... |
4. Kompostiranje tekstilnih materialovPolona Korošec, 2012, undergraduate thesis Abstract: V okviru diplomskega dela smo kompostirali določene naravne in sintetične tekstilne materiale. Postopek kompostiranja bi lahko uporabljali za recikliranje tekstilnih odpadkov. Kompostiranje viskoze, volne, bombaža ( naravni tekstilni materiali) in PES ter PA 6,6 (sintetični tekstilni materiali) je potekalo tri mesece. Mesečno smo spremljali spremembe na vzorcih s pomočjo gravimetrične metode in metode vizualnega ocenjevanja in evidentiranja vzorcev med kompostiranjem. Vzorci iz viskoze, volne in bombaža so se po treh mesecih kompostiranja v celoti oziroma delno razgradili, pri vzorcih iz PES in PA 6,6 pa ni prišlo do razgradnje. Keywords: tekstilni odpadki, recikliranje odpadkov, biorazgradljivost, kompostiranje tekstilnih materialov, kompost, viskoza, volna, bombaž, poliester, poliamid, gravimetrična metoda, vizualno ocenjevanje Published in DKUM: 27.10.2015; Views: 1825; Downloads: 186
Full text (2,02 MB) |
5. Viscose functionalisation with a combination of chitosan/BTCA using microwavesOlivera Šauperl, Julija Volmajer Valh, 2013, original scientific article Abstract: Improved hygiene and health care standards have a great impact on the development of hygiene and health care products. For this purpose, viscose is a very popular substrate. One of the most promising anti-microbial compounds of modern times is chitosan. The anti-microbial action of this polysaccharide depends on the amino group amount, which is crucial for ensuring the effectiveness of anti-microbial treated material. In textile finishing, 1,2,3,4-buthanetetracarboxylic acid (BTCA) is usually used as a non-formaldehyde crease-resistant reagent. But, on the other hand, the negatively charged carboxyl groups of BTCA can be explored as additional binding sites for positively-charged protonated amino groups of chitosan. When using microwaves, polar materials (e.g. chitosan) orient and reorient themselves according to the direction of the electro-magnetic field, which means that chitosan chain-bending may have taken place during the drying with microwaves. This could result in a higher specific surface of the chitosan and, consequently, in a higher proportion of available amino groups. It is concluded that the combination chitosan/BTCA supported by microwaves drying represents an ideal combination to increase the proportion of available amino groups. Keywords: viskoza, protimikrobna zaščita, viscose, chitosan/BTCA, microwawes, Acid Orange VII, methylene blue, antimicrobial activity Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1636; Downloads: 50
Link to full text |
6. Vpliv fizikalno-kemijskih parametrov vlaken na rezultate protimikrobnih testiranjNives Vodišek, 2014, master's thesis Abstract: Potreba in zahteva po protimikrobni obdelavi tekstilij je zelo velika. Raziskanih je že precej različnih spojin, ki imajo te lastnosti, vendar jih je veliko škodljivih za ljudi in okolje. Zato je trend v iskanju naravnih in neškodljivih protimikrobnih sredstev. Žal pa je njihova vezava na tekstilno matrico in tudi stopnja učinkovitosti po navadi slabša.
Problem s katerim smo se soočili že v diplomskem delu je, da smo dobili redukcijo mikroorganizmov na vzorcih, ki sploh niso bili obdelani s protimikrobnim sredstvom. Učinkovitost obdelanih tekstilij s protimikrobnimi sredstvi se določa z različnimi metodami, standardiziranimi in nestandardiziranimi. Vsaka od teh metod ima različen pristop k vrednotenju. Najbolj pogosto uporabljene so AATCC 100, AATCC 147, ASTM E 2149 in JIS L 1902.
Problem pri nekaterih metodah je, da so rezultati pokazali nerazumljivo inhibicijo patogenih organizmov, kjer naj ne bi bila prisotna kot na primer pri neobdelanem vzorcu. Velikokrat prihaja tudi do napačne interpretacije rezultatov. Zato smo se v tem magistrskem delu osredotočili na testiranje neobdelanih tekstilnih vzorcev po različnih metodah. Izbrali smo najbolj pogoste in nam dostopne metode ASTM E 2149, ASTM E 2315 in JIS L 1902. Vzorce smo dali testirati v različne laboratorije.
Kot vidimo v poglavju, Rezultati in meritve v preglednici 4.10 smo kljub temu dobili redukcijo mikroorganizmov. Zato smo preučili vpliv fizikalno-kemijskih parametrov vlaken, na mikrobiološke lastnosti vlaken. Keywords: celuloza, bombaž, viskoza, PES vlakna, mikrobiološko testiranje, time-kill metoda ASTM E 2315, stresalna metoda ASTM E 2149, JIS L 1902, tenziometer, stični kot, površinska napetost, površinska energija Published in DKUM: 04.04.2014; Views: 2298; Downloads: 196
Full text (2,43 MB) |
7. Vpliv temperature na učinkovitost obdelave celuloze s kopolimerom hitozan - eugenolAnja Škrjanec, 2012, undergraduate thesis Abstract: Problem prisotnosti mikroorganizmov na tekstilijah so funkcionalne, higienske in estetske težave, zato se tudi na področju tehnologije tekstilnih materialov vse bolj uveljavlja zaščita pred delovanjem različnih patogenih mikrobov. Mikroorganizmi, prisotni na tekstilijah, so predvsem glive in bakterije, lahko pa tudi alge. Za dosego učinkovite protimikrobne zaščite se na področju obdelave tekstilnih materialov vse bolj uveljavlja naravna spojina imenovana hitozan. V smislu optimalne protimikrobne zaščite tekstilnega materiala pa obdelava s hitozanom ne daje vedno pričakovanih rezultatov. Iz tega razloga se zdi zanimivo hitozan kombinirati še s katero izmed naravnih protimikrobno delujočih spojin, na primer eugenolom. Eugenol je sestavni del nageljnovih žbic, ki mu prav tako, kakor hitozanu pripisujejo odlično protimikrobno aktivnost. Ker je eugenol tako rekoč netopen v vodi, je potrebna sinteza eugenola s hitozanom na način tvorbe graft-kopolimera. V raziskavi smo uporabili viskozo, kot predstavnico celuloznih vlaken zato, ker je celuloza biološko razgradljiv substrat ob hkratni dobri površinski aktivnosti, kar pomeni, da jo je v smislu protimikrobne obdelave možno relativno učinkovito funkcionalizirati. Razen uspešne sinteze kopolimera hitozan/eugenol je pomembna tudi temperatura obdelave/sušenja s kopolimerom obdelane viskoze, saj je s pravilno izbiro temperature možno zagotoviti pogoje za optimalno vezavo kopolimera na izbrani substrat. Za vrednotenje uspešnosti sinteze graft-kopolimera hitozan/eugenol smo izbrali FT-IR spektroskopijo, s katero smo semi-kvantitativno določili učinkovitost kopolimerizacije hitozana z eugenolom. Spektrofotometrično metodo Acid Orange VII smo izbrali kot metodo na osnovi katere smo določili delež dostopnih aminskih skupin. V raziskavo smo vključili še mikrobiološko testiranje po principu redukcije izbranih patogenih mikroorganizmov, kar je bilo izvedeno na Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor. Dobljene rezultate smo primerjali z rezultati obdelave viskoze z 1 % raztopino hitozana. Keywords: hitozan, eugenol, funkcionalizacija, viskoza, FTIR spektroskopija, Acid Orange VII, protimikrobnost Published in DKUM: 14.11.2012; Views: 2816; Downloads: 215
Full text (1,43 MB) |
8. Funkcionalizacija viskoze s hitozanom v kombinaciji z 1,2,3,4 butantetrakarboksilno kislino (BTCA)Jasna Tompa, 2011, master's thesis Abstract: Viskozna vlakna spadajo v skupino regeneriranih celuloznih vlaken in predstavljajo zanimiv nosilni substrat za potrebe proti-mikrobnih obdelav. Ena izmed najbolj obetajočih proti-mikrobno delujočih spojin sodobnega časa je hitozan. V tej raziskavi smo viskozo za dosego njene proti-mikrobne učinkovitosti obdelali z hitozanom v kombinaciji z 1,2,3,4 butantetrakarboksilno kislino BTCA, ki predstavlja dober nadomestek za formaldehidne reagente, namenjene obdelavi za izboljšanje mečkavosti materialov iz celuloze. Poudarek raziskovalnega dela je bil usmerjen tudi v izvor temperature obdelave, saj smo predpostavili, da bi sušenje s pomočjo mikrovalov lahko ugodno vplivalo na bolj učinkovito zamreženje viskoze. Učinkovitost zamreženja viskoze smo ovrednotili z različnimi analiznimi metodami. S FT-IR spektroskopijo smo potrdili nastanek estrnih povezav med hidroksilnimi skupinami viskoze in karboksilnimi skupinami BTCA. Učinkovitost zamreženja se odraža tudi na spremembi mehanskih lastnosti, zato smo z merjenjem kota poravnave ter pretržne sile in raztezka proučili morebitno poslabšanje mehanskih lastnosti viskoze po zamreženju. Glede na mehanizem zamreženja je pomemben tudi delež dostopnih karboksilnih skupin BTCA, ki so po zamreženju prisotne v materialu. Zato smo za določanje le teh uporabili klasično indirektno metodo metilensko modro. Kot najpomembnejši kriterij naloge, v smislu protimikrobne učinkovitosti, smo izbrali delež dostopnih aminskih skupin. Tega smo ovrednotili s spektrofotometrično metodo C.I. Acid Orange VII in mikrobiološkim testiranjem. Rezultate smo nato primerjali z rezultati, dobljenimi na osnovi klasičnega načina obdelave po tako imenovanem postopku suhega zamreženja. Na ta način smo ocenili uspešnost obdelav, izpeljanem po enem in drugem postopku. Keywords: Zamreženje, hitozan, 1, 2, 3, 4 – butantetrakarboksilna kislina (BTCA), viskoza, FT-IR spektroskopija, pretržna sila, pretržni raztezek, kot razgubanja, metilensko modro, Acid Orange VII. Published in DKUM: 12.10.2011; Views: 3348; Downloads: 240
Full text (2,19 MB) |
9. Funkcionalizacija vlaken s sinergistično formulacijo tenzid-polisaharidMatej Bračič, 2011, master's thesis/paper Abstract: Številni postopki funkcionalizacije medicinskih tekstilij so človeku in okolju neprijazni. Zaradi tega, vse večje zdravstvene osveščenosti ljudi in številnega porasta različnih bolezni se povečuje zanimanje za postopke, kjer se uporabljajo okolju prijazni alternativni polisaharidi. Večina alternativnih polisaharidov ima za tovrstno uporabo pomanjkljivosti, kot je omejena inhibicija patogenih bakterij. Ideja magistrske naloge je v razvoju sinergistične formulacije med polisaharidom hialuronsko kislino z vlažilnim učinkom in novo, naravno kationsko površinsko aktivno snovjo MKM s protimikrobnimi lastnostmi, za premaz na viskozni tkanini.
Za karakterizacijo sinergistične formulacije med MKM in hialuronsko kislino smo uporabili nevtralizacijske potenciometrične titracije, potenciometrične titracije z uporabo ionselektivne elektrode, občutljive za površinsko aktivne snovi, ter fluorimetrične titracije na osnovi pirena. Rezultati so pokazali, da so interakcije med obema nad kritično koncentracijo asociacije močno kooperativnega značaja. Izoterme stopnje vezanja pa kažejo na vezavo površinsko aktivnega sredstva na hialuronsko kislino v presežku. Karakterizacijo viskozne tkanine, funkcionalizirane s sinergistično formulacijo, smo izvedli z uporabo nevtralizacijskih potenciometričnih titracij, meritvijo stičnega kota s tenziometrijo in protimikrobnim testiranjem. Funkcionalizirana viskozna tkanina izkazuje pozitiven naboj zaradi prisotnosti MKM, kar se neposredno odraža v njeni izredni redukciji patogenih bakterij. Funkcionalizacija viskozne tkanine s sinergistično formulacijo med MKM in hialuronsko kislino je inovativna in primerna za uporabo v medicinske namene, predvsem na področju celjenja ran. Keywords: medicinske tekstilije, viskoza, površinsko aktivne snovi, polisaharidi, hialuronska kislina, potenciometrične titracije, fluorimetrična spektroskopija, tenziometrija, stični kot, protimikrobno testiranje Published in DKUM: 12.10.2011; Views: 3059; Downloads: 359
Full text (1,48 MB) |
10. FUNKCIONALIZACIJA CELULOZE S HITOZANOM IN NJEGOVIMI DERIVATIPetra Slemnik, 2011, undergraduate thesis Abstract: Medicinske tekstilije so eno od najhitreje rastočih področij tehničnih tekstilij. Hiter razvoj je mogoče pripisati različnim dejavnikom kot so naraščanje in staranje prebivalstva, sprememba ţivljenjskega standarda in povečan pomen zdravega ţivljenja ter skrbi za zdravje, pa tudi zaradi porasta bakterijsko nalezljivih bolezni in bolnišničnih okuţb. Za doseganje protimikrobnih lastnosti tekstilnih materialov obstajajo številne metode funkcionalizacij. Pri večini teh metod se še zmeraj uporabljajo reagenti, ki so človeku in okolju neprijazni, saj lahko vsebujejo anorganske soli, fenole in tiofenole, antibiotike, derivate formaldehida, itd. Zaradi tega v zadnjem času narašča zanimanje za funkcionalizacijske postopke pri katerih se uporabljajo okolju prijazni in biorazgradljivi reagenti, kot so do sedaj manj uporabljeni aminski polisaharidi in njihovi derivati, ki posedujejo protimikrobne lastnosti. Med njimi je trenutno najbolj aktualen aminski polisaharid hitozan, ki pa kljub zelo aktualni in široki uporabnosti izkazuje nekatere slabosti, zlasti omejeno topnost, ter posledično protimikrobno aktivnost le v kislem mediju. Iz hitozana je mogoče s kemičnimi modifikacijami pridobiti širok spekter derivatov z namenov izboljšave njegovih lastnosti.
Namen naloge je bil izvesti primerjavo med komercialnim hitozanom (primarne aminske skupine) in njegovim derivatom (hitozan s kvarternimi amonijevimi spojinami) z vidika potencialne uporabnost hitozana kot adsorbata za funkcionalizacijo površin tekstilij. Izvedeni so bili postopki adsorpcije hitozana iz tekočega medija na površino celuloze. Funkcionalizirana celulozna vlakna so okarakterizirana s fizikalno-kemijskega (določitev funkcionalnih skupin vlaken) kot tudi protimikrobnega značaja. Ugotovili smo, da se kvarterni hitozan v primerjavi s komercialnim (aminske skupine) na površino vlaken adsorbira v večji količini in ima večjo vsebnost dostopnih aminskih skupin ter tako daje posledično boljše protimikrobne učinke. Keywords: viskoza, aminski polisaharidi, funkcionalizacija, hitozan, kvarterni hitozan, protimikrobne lastnosti Published in DKUM: 07.10.2011; Views: 3435; Downloads: 209
Full text (1,27 MB) |