Search the digital library catalog

Abstract: Izhodišča: Otroške nalezljive bolezni so načeloma nenevarne in se otrok z njimi pravzaprav prekuži. V večini jih spremlja povišana telesna temperatura, ki je prvi opozorilni znak, da se z otrokom nekaj dogaja. Raziskovalne metode: Uporabljeni sta bili deskriptivna metoda dela in kvantitativna metodologija. Kot raziskovalni inštrument je bil uporabljen vprašalnik, ki je vseboval 12 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 212 staršev, katerih otroci obiskujejo vrtec, skupinsko varstvo ali so v domačem varstvu. Rezultati: V okviru raziskave je 75,00 % staršev, ki imajo svoje otroke v vrtcu, 6,13 % staršev, kjer so otroci v skupinskem varstvu in 18,87 % staršev, ki imajo otroke v domačem varstvu. Na podlagi raziskave smo ugotovili, da otroci, ki obiskujejo vrtec zbolevajo pogosteje za nalezljivimi boleznimi, kot tisti, ki so doma. Diskusija in zaključek: Otroci, ki so v vrtcu/skupinskem varstvu so bolj izpostavljeni različnim virusom in tako posledično hitreje in pogosteje zbolevajo. Vendar z starostjo bolezni upadajo. Otrok v domači oskrbi nima tolikšnega stika s drugimi otoki in tako tudi redkeje zboleva.
Keywords: predšolski otrok, higiena, virusi, respiratorne bolezni, bolezni z izpuščajem
Published in DKUM: 01.10.2019; Views: 1045; Downloads: 143
Full text (1,35 MB)

Abstract: S staranjem prebivalstva se veča število oseb s kroničnimi obolenji, upadom mentalnih in motoričnih funkcij ter posledično potrebo po institucionaliziranem varstvu. V Sloveniji prebiva v domovih starejših občanov (DSO) okoli 5% prebivalcev. Zaradi starostnega upada imunskih zmožnosti, pridruženih obolenj in bivalnih posebnosti (bivanja večjega ranljivih števila oseb v skupnih prostorih) predstavljajo okužbe v DSO poseben problem. Okužbe dihal (AOD) so med najpogostejšimi okužbami v DSO, predstavljajo tretjino vseh okužb v DSO, povezane so z največjim številom bolnišničnih obravnav in tudi z najvišjo smrtnostjo. Vodijo lahko v trajni upad fizičnih zmogljivosti starostnikov. Četudi pogostost virusnih AOD s starostjo pada, lahko te potekajo s težjim kliničnim potekom - z znaki akutne okužbe spodnjih dihal (AOSD). Prepoznavanje AOD je lahko pri starostnikih v DSO, zaradi pogosto neznačilne klinične slike, težavno. Poznavanje virusne etiologije in incidence AOD v DSO je pomembno, saj omogoča smiselno na rtovanje ukrepov za zmanjšanje obolevnosti oskrbovancev. Bolniki in metode V 6-mesečno prospektivno raziskavo smo vključili 90 oskrbovancev DSO ter 42 zaposlenih v enem izmed DSO-jev v mariborski regiji. Opazovali smo pojav AOD v obdobju od 5.decembra 2011 do 31. maja 2012 pri oskrbovancih DSO in osebju. AOD smo definirali po McGeer-ovih kriterijih. AOD so dnevno prepoznavale naučene medicinske sestre in potrdila zdravnica ob viziti pri obolelih oskrbovancih. Pridobili smo osnovne podatke, podatke o pridruženih obolenjih ter o cepljenju proti gripi pri vseh sodelujočih v raziskavi. Ob začetku in zaključku raziskave smo vsem sodelujočim odvzeli bris nosnega dela žrela za mikrobiološke preiskave, prav tako tudi ob vsaki epizodi AOD, kjer smo zabeležili tudi klinične simptome in znake obolenja. V brisu nosnega dela žrela smo s pomočjo molekularne preiskave določili prisotnost genoma virusov gripe A in B, parainfleunce 1-3, rinovirusov, respiratomega sincicijskega virusa, človeškega metapnevmovirusa, koronavirusov, adenovirusov, človeškega bokavirusa in enterovirusov. Prav tako smo v 6 mesečnem obdobju raziskave beležili tedensko število obiskovalcev v sobah sodelujočih oskrbovancev DSO. V statistični analizi smo uporabljali naslednje metode: 6-mesečno incidenčno stopnjo AOD, akutnih okužb zgornjih dihal (AOZD) in AOSD smo podali kot število AOD (oz. AOSD in AOZD) na 1000 oskrbnih dni; kategorične spremenljivke smo primerjali s pomočjo hi-kvadrat testa ali Fisherjevega eksaktnega testa; korelacijo med spremenljivkama smo preučili s pomočjo korelacijskega koeficienta Kendall τ; s pomočjo multivariantne Poissonove analize smo preučili vpliv različnih neodvisnih spremenljivk na incidenčno stopnjo AOD pri posameznem oskrbovancu DSO. Povezanost med številom obiskovalcev pri posameznih oskrbovancih in pojavom AOD pri le-teh smo preučevali s pomočjo Poissonove regresije. Kot statistično značilne smo upoštevali rezultate, pri katerih je bil p < 0,05. Rezultati V 6-mesečnem opazovalnem obdobju je bila incidenčna stopnja AOD 3,8/1000 oskrbnih dni pri oskrbovancih in 5,9/1000 oskrbnih pri zaposlenih, razlika je statistično pomembna. Starostniki so pogosteje obolevali z AOSD (73%), kot z AOZD (27%), med tem ko so zaposleni obolevali skoraj izključno za AOZD (97%). S pomočjo multivariantne Poissonove analize smo ugotovili, da nobena od vključenih neodvisnih spremenljivk (starost, cepilni status - cepljenje proti gripi, pomičnost in pridružena kronična obolenja (sladkorna bolezen, srčno-žilna, možgansko-žilna obolenja, kronična pljučna obolenja, demenca) ne vpliva na pojav AOD pri oskrbovancih, z izjemo demence. Dementni bolniki so kar 2,5 krat redkeje obolevali z AOD. Prav tako število obiskovalcev ni vplivalo na pojav AOD pri oskrbovancih. Ugotovili smo korelacijo med tedensko incidenčno stopnjo AOD pri zaposlenih in oskrbovancih. Viruse smo dokazali pri 60,7 % epizod AOD pri oskrbovancih DSO in pri 47,7 % epizod AOD pri zaposlenih. Pri os
Keywords: akutna okužba dihal, dom starejših občanov, respiratorni virusi, gripa, incidenčna stopnja
Published in DKUM: 10.02.2016; Views: 2792; Downloads: 431
Full text (3,15 MB)

Abstract: V okviru doktorske naloge smo raziskali vpliv starosti vzrejnega gradiva, zamika v oprašitvi izleženih matic in vpliv dodatnega krmljenja v času vzreje na nekatere lastnosti matic. V posameznih fazah vzreje smo ugotavljali možne poti prenosa štirih čebeljih virusov. Matice smo vzredili iz različno starih ličink ob presajanju (0-12 ur, 12-24 ur, 24-36 ur in 36-48 ur) in ugotavljali njihove lastnosti glede na različno starost ob oprašitvi. Matice ene skupine smo vstavili v plemenilnike takoj po izleganju, matice druge skupine pa po 17 dnevih inkubacije. V nadaljevanju raziskave smo del oprašenih matic dodali v družine in jih spremljali še dve čebelarski sezoni. Maticam in njihovim razvojnim oblikam smo določili morfološke lastnosti. Starost vzrejnega gradiva do 36 ur ni imela značilnega vpliva na lastnosti matic, kakor tudi zamik v oprašitvi ni imel vpliva na spremljane lastnosti. V prvi sezoni so družine matic, ki so se oprašile po 17-dnevni inkubaciji, zasedale v povprečju večje število ulic kot družine matic, ki so se oprašile v običajnem času, to je 3-8 dni po izleženju. Matice se po dodajanju različnih vrst peloda in drugih dodatkov v hrani v rednikih in plemenilnikih med seboj niso značilno razlikovale. V poskusu spremljanja možnih poti prenosa virusnih okužb med potekom vzreje nismo nobenega od štirih virusov (ABPV, BQCV, DWV in SBV) zaznali pri bubah in novoizleženih maticah, kljub temu, da so bile delavke v rednikih na virus pozitivne. Za razliko od ostalih treh virusov se je v našem poskusu izkazalo, da je za DWV vertikalen prenos, od matice na svoje potomke preko jajčeca, pogostejši od horizontalnega.
Keywords: vzreja matic, oprašitev, prehrana, cvetni prah, čebelji virusi
Published in DKUM: 12.06.2013; Views: 3535; Downloads: 335
Full text (2,68 MB)

Abstract: Lahko torej rečemo, da je za banke in ostale inštitucije, ki se ukvarjajo z elektronskim prenosom zaupnih podatkov ključnega pomena, da svojim uporabnikom zagotovijo najvišjo stopnjo varnega poslovanja, saj se z nenehnim razvojem elektronskega poslovanja pojavljajo vedno nove in nove oblike zlorab. Potencialni goljufi namreč vedno znova iščejo načine, kako bi dostopali do zaupnih podatkov. Zato morajo banke in ostale inštitucije v preventivne namene uvajati aplikacije za zaščito, varnost in zaupnost podatkov in nenehno krepiti svojo varnostno politiko na področju elektronskega poslovanja. Pri tem pa je seveda pomembno tudi sodelovanje uporabnikov, ki morajo tudi sami poskrbeti za pravilno uporabo in varovanje svojih osebnih podatkov. Inštitucije, ki se ukvarjajo z finančnim poslovanjem imajo tako na razpolago različne možnosti, da se zaščitijo pred škodljivimi dejanji na področju elektronskega poslovanja. Odločitev vsakih inštitucij posebej pa je, da se same opredelijo do tega, kako pomembna jim je varnost na področju prenosa zaupnih podatkov in koliko denarja bodo vložila v ta namen. Sam pa menim, da se podjetja in tudi same inštitucije na področju npr. javnega sektorja še vedno premalo zavedajo pomena elektronskega poslovanja. Pričakujem pa, da bo v prihodnosti tudi zaradi optimizacije stroškov vedno več podjetij šlo v to smer razvoja.
Keywords: Elektronsko poslovanje, elektronsko bančništvo, digitalni podpis, kriptografija, računalniški virusi, elektronsko bančništvo, varnost, računalniški kriminal.
Published in DKUM: 27.02.2012; Views: 2230; Downloads: 390
Full text (774,79 KB)

Abstract: V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili okužbo s humanimi virusi papiloma, cepljenje proti tej okužbi, bolezni ki jih okužba povzroča, ter zdravstveno vzgojno delovanje medicinske sestre pri poučevanju staršev in otrok proti okužbi s humanimi virusi papiloma. V raziskovalnem delu diplomskega dela pa smo predstavili rezultate raziskave, opravljena na Osnovni šoli Antona Aškerca v Velenju med šestošolkami v starostni skupini med 11. in 12. letom. Namen raziskave je bil ugotoviti znanje šestošolk o okužbi s HPV, ugotoviti ali imajo šestošolke dovolj informacij o cepljenju proti okužbi s HPV, ter ali potrebujejo dodatne informacije s strani medicinske sestre. Rezultate smo pridobili z vprašalnikom odprtega in zaprtega tipa, razdeljenim med 40 šestošolkami, ki so v raziskavi sodelovale prostovoljno in anonimno. Pridobljene podatke smo preučili in jih grafično prikazali. Rezultati kažejo na to, da so šestošolke kar dobro informirane o sami spolno prenosljivi okužbi s HPV, ter da dobro poznajo cepljenje. Vendar pa se je na osnovi njihovih odgovorov pokazala tudi nezrelost, ki pa je za to starostno skupino povsem normalna. Zase menijo, da morda nimajo dovolj znanja o okužbi in cepljenju in ob tem izrazile željo po dodatni informiranosti s strani medicinske sestre.
Keywords: humani virusi papiloma, cepljenje, rak materničnega vratu, mladostnik, zdravstvena vzgoja
Published in DKUM: 03.08.2011; Views: 2878; Downloads: 310
Full text (843,56 KB)