| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 1 / 1
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
VPLIV VIRTUALNE ORGANIZIRANOSTI NA UČINKOVITOST ORGANIZACIJ
Peter Veber, 2011, dissertation

Abstract: V doktorski disertaciji obravnavamo virtualne organizacije, njihovo virtualno organiziranost in organizacijsko učinkovitost. Pojem virtualna organiziranost je v literaturi sicer prisoten že nekaj desetletij, a se je šele v zadnjih letih prepoznal kot nastajajoča paradigma nove organizacijske oblike z novimi konkurenčnimi prednostmi. Ta drugačna organiziranost se sicer pojavlja že zaradi sprememb v okolju in vedno večje uporabe sodobnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, a so predvsem naprednejše multinacionalne korporacije kmalu ugotovile, da je smiselno načrtno uvajanje virtualne organiziranosti v njihove organizacije. To nakazuje, da so virtualno organizirane organizacije tudi bolj učinkovite, a za to doslej ni bilo mogoče najti nikakršnega dokaza. V literaturi namreč kritično primanjkuje empiričnih raziskav in analiz virtualne organiziranosti dejanskih organizacij. Raziskovalci pogosto ugotavljajo, da je premalo konkretnih raziskav, ki bi potrjevale nakazana dejstva. V teoretičnem delu disertacije smo prikazali obstoječe modele za ocenjevanje stopnje virtualne organiziranosti, ki smo jih uspeli najti v dostopni literaturi. Modele smo podrobno predstavili, nato pa jih tudi analizirali in medsebojno primerjali. Poudarili smo njihove glavne prednosti in slabosti. Ker nismo našli modela za ocenjevanje stopnje virtualne organiziranosti, ki bi omogočal zanesljivo in ponovljivo merjenje stopnje virtualne organiziranosti poljubne organizacije, ki bi razvrstil organizacije v več razredov glede na izmerjeno stopnjo in po možnosti še grafično prikazal rezultate, smo razvili nov model za ocenjevanje stopnje virtualne organiziranosti, model rastočih stebrov, ki ima vse želene lastnosti. Model smo natančno predstavili v analitičnem delu disertacije in dodali vsa potrebna orodja in navodila, ki vsakemu raziskovalcu omogočajo merjenje stopnje virtualne organiziranosti poljubne organizacije. Izdelali smo empirično raziskavo, katere rezultate smo prikazali v analitičnem delu doktorske disertacije. V raziskavo smo vključili 100 podjetij iz Evropske unije, ki so v vzorcu enakomerno porazdeljena glede na zastopanost po treh različnih parametrih: po državi, po industrijski panogi in glede na velikost. Vsako izbrano podjetje (oziroma eno od dveh nadomestnih) je izpolnilo spletni anketni vprašalnik. Z odgovori smo razporejali podjetja glede na posamezne elemente doseganja stopnje virtualne organiziranosti in posamezne sorodne elemente organizacijske učinkovitosti. S statistično analizo smo na osnovi vzorca nesporno potrdili, da so bolj virtualno organizirane organizacije tudi bolj učinkovite. V nadaljevanju smo zaključili, da na stopnjo virtualne organiziranosti vplivajo velikost podjetja, obseg prometa podjetja, gospodarska panoga, v kateri deluje, in tudi ekonomski kazalnik HDI (Human Development Index). Nasprotno pa na stopnjo virtualne organiziranosti ne vpliva BDP države, iz katere izhaja in tudi ne, ali podjetje izhaja iz tako imenovane stare ali nove članice Evropske unije.
Keywords: virtualna organizacija, virtualna organiziranost, model virtualne organiziranosti, ocenjevanje virtualne organiziranosti, organizacijska učinkovitost
Published: 01.09.2011; Views: 1917; Downloads: 335
.pdf Full text (1,53 MB)

Search done in 0.04 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica