| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 10
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
OBLIKOVANJE ORGANIZACIJSKE STRUKTURE PODJETNIŠKEGA INKUBATORJA NA PRIMERU ALUREG - PIN D.O.O.
Aleš Brumec, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V nalogi smo preučevali organizacijsko strukturo novoustanovljenega podjetja Alureg PIN d.o.o. v Slovenski Bistrici. Podjetniški inkubator je pomemben za bližnja podjetja, kot tudi za kraj oziroma občino. Podjetniški inkubator bo pomagal podjetjem pri večjih projektih, kot tudi pri inkubiranju podjemov in podjetij. V podjetniškem inkubatorju naj bi se kazalo združenje Slovensko Bistriških podjetij, kar bi za njih predstavljalo dodatno konkurenčno prednost na trgu. Kot za vsa druga podjetja je tudi za podjetniški inkubator zelo pomembna pravilna izbira organizacijske strukture, katera bo omogočila optimalno delovanje in maksimalno izrabo resursov podjetja. Opredelitev organizacijske strukture ni le teoretična preučitev struktur in izbira najprimernejše. Podjetje mora ves čas spremljati in dopolnjevat organizacijsko strukturo, katera se lahko skozi čas delovanja podjetja spreminja. Ugotovitve ali smo zasnovali pravo organizacijsko strukturo lahko začnemo analizirati šele po nekem obdobju delovanja, katero pokaže ustreznost zasnove. Potreba po hitrem reagiranju in spremembah v okolju je spodbudila nastanek vrste novih organizacijskih konceptov, ki vključujejo komponenti dinamičnosti in odprtosti. Za obravnavan primer smo izbrali organizacijsko strukturo, ki jo avtorji raznih knjig imenujejo dinamična mreža. V literaturi lahko zasledimo tudi izraz virtualna organizacija. Menimo, da je ta organizacijska struktura najprimernejša, saj edina obravnava podjetje združeno kot virtualno celoto. Organizacijska struktura je pri nas dokaj mlada, zato so starejši managerji do nje nezaupljivi. Zraven tega je pri dinamični mreži potrebnega veliko medsebojnega zaupanja in discipliniranosti, kar pa pri novo zasnovanem kadru ni lahko uresničiti. Uspešna podjetja, kot je Alureg PIN d.o.o. morajo znati izkoristit gospodarsko recesijo, ki trenutno prizadeva podjetja po vsem svetu. V takšnih trenutkih se še bolj izrazito kažejo fleksibilnost in dinamičnost podjetij, kot jo omogoča dinamična mreža. Temu bi z drugimi besedami lahko rekli prilagajanje podjetja situacijskim spremenljivkam.
Keywords: o Organizacija o Urejenost organizacije o Organizacijska struktura o Virtualna organizacija o Podjetniški inkubator o Dinamična mreža o Mrežna povezanost o Management
Published: 11.06.2009; Views: 2447; Downloads: 360
.pdf Full text (492,06 KB)

3.
VIRTUALNA ORGANIZACIJA: E-KNJIGARNA
Alen Gojčič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Hitro spreminjajoče se poslovno okolje in konkurenčni boj od organizacij zahtevata nenehni razvoj in prilagajanje. Kot posledica le teh, se v poslovni praksi pojavljajo nove organizacijske oblike. Klasične, hierarhično urejene organizacije se umikajo sodobnim, plosko strukturiranim organizacijam, ki temeljijo na timskem delu in moderni informacijsko-telekomunikacijski tehnologiji. Virtualna organizacija, ena izmed sodobnih organizacijskih oblik, presega meje klasične organizacije. Zmanjšan je pomen fizične strukture, zato omogoča predvsem fleksibilnost in reaktivnost. Temelji pa predvsem na informacijski in telekomunikacijski tehnologiji kakor tudi na mobilnem delu. Virtualni timi predstavljajo novo stopnji razvoja timskega dela, saj omogočajo članom tima, z uporabo ustrezne tehnologije, vzajemno delovanje preko meja organizacije, časa in prostora. V praksi srečujemo le malo čistih virtualnih timov, vse več pa se pojavljajo konvencionalni timi, ki uporabljajo prvine virtualnosti. Ta podatek nakazuje trend razvoja timskega dela tudi v prihodnosti. Virtualna organizacija, ki pri svojem delovanju uporablja virtualne time, je le ena izmed možnih sodobnih organizacijskih oblik. Primer e-knjigarne prikazuje implementacijo koncepta virtualnosti, ki po našem mnenju predstavlja optimalno organizacijsko rešitev v danem primeru.
Keywords: organizacija, okolje podjetja, virtualna organizacija, virtualni tim, e-knjiga
Published: 11.02.2010; Views: 2949; Downloads: 370
.pdf Full text (186,08 KB)

4.
ELEKTRONSKO POSLOVANJE IN IZMENJAVA XML DOKUMENTOV
Matej Vodošek, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava tematiko elektronskega poslovanja in izmenjave podatkov, ki predstavljata osnovo za sodelovanje podjetij. Podrobneje so predstavljeni standardi za elektronsko izmenjavo podatkov, predvsem slovenski standard e-SLOG. Povezovanje podjetij v različne mrežne povezave je v današnjem času postalo nuja za konkurenčnost poslovanja. Tako se lahko podjetja povezujejo tudi v virtualno podjetje, ki je dinamična oblika mrežne povezave. Takšna oblika povezave omogoča hiter odziv na zahteve trga in je primerna predvsem za mala in srednje velika podjetja. V diplomskem delu so predstavljeni model povezovanja, oblike sodelovanja in prehod iz tradicionalnega v virtualno podjetje. V praktičnem delu je prikazan razvoj postopka za razširitev informacijskega sistema Datalab Pantheon 5.5, ki podjetjem omogoča uvoz xml računa dobavitelja in izvoz naročila dobavitelju v obliki xml ter s tem tudi omogoča tesnejše povezovanje podjetij. Račun in naročilo v obliki xml imata strukturo, ki jo zahteva dobavitelj. Opravljena je bila tudi primerjava med to strukturo in s prej omenjenim slovenskim standardom na tem področju, e-SLOGOM.
Keywords: elektronsko poslovanje, izmenjava dokumentov, e-SLOG, xml, povezovanje podjetij, mrežna organizacija, virtualna organizacija, virtualno podjetje
Published: 06.01.2011; Views: 2113; Downloads: 293
.pdf Full text (2,41 MB)

5.
IZBOLJŠANJE DELOVANJA V VIRTUALNI ORGANIZACIJI
Sanja Frigelj, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Na prehodu v 21. stoletje so tako kakor velika, tudi mala podjetja začela resno razmišljati, kako bi izrabila prednosti novih rešitev informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij, ki jih prinaša razvoj internetne ekonomije, in jih vgradila v svoje poslovanje. Dejstvo je; če ne bodo posodobila procesa poslovanja z zahtevami digitalne ekonomije, jim ne bo uspelo integrirati poslovanja z velikimi organizacijami, ki svoje poslovanje gradijo na strategiji sodelovanja in povezovanja prek globalnega virtualnega omrežja. To pomeni, da se tudi podjetniki ne morejo več izogibati vgradnji novih tehnologij in rešitev elektronskega poslovanja, kot so internet, intranet in ekstranet, sistemi za načrtovanje virov, menedžerski informacijski sistemi, elektronska izmenjava podatkov, informacijski sistemi poročanja, sistemi za podporo odločanju, sistemi za upravljanje odnosov s kupci in dobavitelji in podobno. Žal se danes mnogi podjetniki oziroma menedžerji pri vodenju podjetja še vedno oklepajo hierarhičnega, birokratskega pristopa, ki je prevladoval prejšnja desetletja. Izzivi v današnjem okolju, kot so globalna konkurenčnost, skrb za etiko, skokovit napredek v informacijski in telekomunikacijski tehnologiji, znanje in informacije kot najpomembnejši kapital, naraščajoče zahteve zaposlenih po ustvarjalnem delu ter priložnostih za osebnostni in poklicni razvoj, zahtevajo povsem drugačne odzive rastočih podjetij. Učeča se družba v dobi internetne ekonomije vnaša v proces poslovanja nove razsežnosti virtualnega upravljanja, ki temelji na globalnem omrežju in sodobnih rešitvah informacijske in telekomunikacijske tehnologije. Elektronska pošta in druge oblike omrežnih povezav omogočajo menedžerjem širok kontrolni razpon in vodenje članov tako imenovanih globalnih virtualnih timov ne glede na njihovo lokacijo. Tako lahko menedžerji oblikujejo prožne delovne skupine, ki sestavljajo ustrezno kombinacijo znanj in sposobnosti za rešitev neke naloge. Informacija se lahko hitro posreduje članom virtualnega tima, kar omogoča neodvisen proces virtualnega dela. Virtualna organizacija temelji na virtualnem vodenju, katerega uspešnost je odvisna od oblikovanja virtualnega tima in uspešnosti njegovega vodenja. Globalni virtualni timi omogočajo hitro usklajevanje članov ne glede na geografsko lokacijo, rezultati njihovega oblikovanja pa se kažejo v zmanjševanju časovnih ciklov, znižanju transportnih stroškov in znatnem zmanjšanju potrebe po ohranjanju nepotrebne delovne sile znotraj organizacijskih enot. Globalni virtualni tim je sestavljen iz sodelavcev, ki so geografsko in organizacijsko povezani prek telekomunikacij in informacijske tehnologije z namenom doseči nalogo organizacije. Komunikacija, ustrezna organizacijska kultura, tehnologija, projektni management in proces vodenja so kritični dejavniki uspeha učinkovitih globalnih virtualnih timov. Z diplomskim delom želim predstaviti koncept delovanja virtualne organizacije in opredeliti vlogo komunikacije v njej, ter navajam možno rešitev za izboljšanje delovanja le-te. Z izboljšanjem komuniciranja med člani virtualnega tima in izborom ustrezne tehnologije lahko pomembno vplivamo na učinkovitost in uspešnost virtualne organizacije.
Keywords: virtualna organizacija, virtualni tim, komunikacija v virtualni organizaciji, programska oprema Zoho.
Published: 06.05.2011; Views: 1492; Downloads: 257
.pdf Full text (456,45 KB)

6.
VPLIV VIRTUALNE ORGANIZIRANOSTI NA UČINKOVITOST ORGANIZACIJ
Peter Veber, 2011, dissertation

Abstract: V doktorski disertaciji obravnavamo virtualne organizacije, njihovo virtualno organiziranost in organizacijsko učinkovitost. Pojem virtualna organiziranost je v literaturi sicer prisoten že nekaj desetletij, a se je šele v zadnjih letih prepoznal kot nastajajoča paradigma nove organizacijske oblike z novimi konkurenčnimi prednostmi. Ta drugačna organiziranost se sicer pojavlja že zaradi sprememb v okolju in vedno večje uporabe sodobnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, a so predvsem naprednejše multinacionalne korporacije kmalu ugotovile, da je smiselno načrtno uvajanje virtualne organiziranosti v njihove organizacije. To nakazuje, da so virtualno organizirane organizacije tudi bolj učinkovite, a za to doslej ni bilo mogoče najti nikakršnega dokaza. V literaturi namreč kritično primanjkuje empiričnih raziskav in analiz virtualne organiziranosti dejanskih organizacij. Raziskovalci pogosto ugotavljajo, da je premalo konkretnih raziskav, ki bi potrjevale nakazana dejstva. V teoretičnem delu disertacije smo prikazali obstoječe modele za ocenjevanje stopnje virtualne organiziranosti, ki smo jih uspeli najti v dostopni literaturi. Modele smo podrobno predstavili, nato pa jih tudi analizirali in medsebojno primerjali. Poudarili smo njihove glavne prednosti in slabosti. Ker nismo našli modela za ocenjevanje stopnje virtualne organiziranosti, ki bi omogočal zanesljivo in ponovljivo merjenje stopnje virtualne organiziranosti poljubne organizacije, ki bi razvrstil organizacije v več razredov glede na izmerjeno stopnjo in po možnosti še grafično prikazal rezultate, smo razvili nov model za ocenjevanje stopnje virtualne organiziranosti, model rastočih stebrov, ki ima vse želene lastnosti. Model smo natančno predstavili v analitičnem delu disertacije in dodali vsa potrebna orodja in navodila, ki vsakemu raziskovalcu omogočajo merjenje stopnje virtualne organiziranosti poljubne organizacije. Izdelali smo empirično raziskavo, katere rezultate smo prikazali v analitičnem delu doktorske disertacije. V raziskavo smo vključili 100 podjetij iz Evropske unije, ki so v vzorcu enakomerno porazdeljena glede na zastopanost po treh različnih parametrih: po državi, po industrijski panogi in glede na velikost. Vsako izbrano podjetje (oziroma eno od dveh nadomestnih) je izpolnilo spletni anketni vprašalnik. Z odgovori smo razporejali podjetja glede na posamezne elemente doseganja stopnje virtualne organiziranosti in posamezne sorodne elemente organizacijske učinkovitosti. S statistično analizo smo na osnovi vzorca nesporno potrdili, da so bolj virtualno organizirane organizacije tudi bolj učinkovite. V nadaljevanju smo zaključili, da na stopnjo virtualne organiziranosti vplivajo velikost podjetja, obseg prometa podjetja, gospodarska panoga, v kateri deluje, in tudi ekonomski kazalnik HDI (Human Development Index). Nasprotno pa na stopnjo virtualne organiziranosti ne vpliva BDP države, iz katere izhaja in tudi ne, ali podjetje izhaja iz tako imenovane stare ali nove članice Evropske unije.
Keywords: virtualna organizacija, virtualna organiziranost, model virtualne organiziranosti, ocenjevanje virtualne organiziranosti, organizacijska učinkovitost
Published: 01.09.2011; Views: 2019; Downloads: 344
.pdf Full text (1,53 MB)

7.
8.
9.
ANALIZA MODELOV PROJEKTNEGA VODENJA V PARTNERSKIH PODJETJIH PODJETJA SIMIT
Peter Meglič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Projekti so nujni za uspešno poslovanje organizacij, saj pozitivno vplivajo na rast in razvoj organizacije v vseh njenih fazah. Projektni menedžment se ukvarja z obvladovanjem, upravljanjem in vodenjem projektov, zato je za organizacije strateškega pomena. Razvoj interneta in ustreznih tehnologij je omogočil vzpon novih oblik delovanja organizacij, saj je komunikacija in koordinacija projektov z uporabo informacijske tehnologije mogoča tudi med partnerji, ki delujejo na oddaljenih lokacijah. Za pojem virtualna organizacija v literaturi ni mogoče zaslediti enotne definicije, po samem bistvu pa gre za podjetje, ki posluje primarno preko elektronskih medijev, ali pa skupino neodvisnih podjetij in strokovnjakov, ki sodelujejo, ker želijo bolje izkoristiti poslovne priložnosti. V mreži podjetij in strokovnjakov ima vsak od posameznih subjektov svoje kompetence in svojo vlogo pri doseganju ciljev, zaradi katerih so se povezali. Sodelujoča podjetja in posamezniki v virtualni organizaciji si delijo znanja, izkušnje, tveganja, stroške in drugo, ter na tak način združijo ključne kompetence in bistvena tveganja. Na osnovi te povezanosti imajo vsa podjetja koristi, saj je zmogljivost procesov v takšni organizaciji večja, kot bi bil seštevek zmogljivosti posameznih podjetij. Pri tem vsako podjetje identificira svoje ključne kompetence, ki mu omogočajo maksimalen doprinos znanja in izkušenj v organizacijo. To omogoča oblikovanje organizacije, ki združuje najboljše lastnosti sodelujočih članov. Za zagotovitev dolgoročne uspešnosti in konkurenčnosti se morajo organizacije spreminjati in prilagajati okolju. Če želijo ugotoviti, na katerih področjih so uspešne in na katerih se lahko še izboljšajo, se morajo primerjati z drugimi. Pri ocenjevanju razvitosti projektnega menedžmenta je stroka razvila tako imenovane zrelostne modele projektnega menedžmenta. Ti definirajo optimalno stanje na posameznih področjih projektnega menedžmenta, ravni razvitosti in način prehajanja na višje ravni zrelosti. RC SIMIT je gospodarska družba, ustanovljena junija 2011, ki je nastala z namenom izvajanja raziskav in razvoja na področju novih materialov in tehnologij ter njihove uporabe v različnih proizvodih. Ustanovilo jo je štirinajst podjetij in dva inštituta. RC je ustanovljen z namenom ustvarjanja podpornega okolja za razvoj RC, partnerjev in širše. Partnerji v projektu so dosegli tolikšno razvitost in zrelost, da so se odločili združiti potencial in deliti bistvena tveganja. S sodelovanjem želijo prenašati znanja in posledično dvigniti nivo konkurenčnosti partnerskih podjetij. Družba operativno deluje kot virtualno podjetje s sedežem v Talumu d.d. v Kidričevem in ima dvanajst poslovnih enot. V teh enotah bodo izvajali samostojne raziskovalne programe, pri večjih skupnih projektih pa bodo sodelovali tudi z drugimi podjetji. Na sedežu RC SIMIT bodo v okviru strateške projektne pisarne med drugim odgovorni za koordiniranje in administriranje projektov. Obvladovanje multiprojektnega poslovanja ob razvejani organizacijski strukturi in virtualnosti RC SIMIT bo izjemno zahtevno, še posebej ker so prakse projektnega vodenja v partnerskih družbah različne. Sodelujoča podjetja namreč uporabljajo različne modele projektnega menedžmenta, imajo različne organizacijske rešitve in informacijsko podporo projektnemu delovanju, verjetno pa tudi različne nivoje projektnega znanja in usposobljenosti zaposlenih. Vse našteto je potrebno za doseganje obvladovanja multiprojektnega delovanja RC SIMIT poenotiti do te mere, da bo zagotovljeno uspešno sodelovanje partnerjev pri izvajanju projektov, da bo omogočen centralni pregled nad projekti in enotna priprava poročil, ki jih zahteva ministrstvo za gospodarstvo kot sofinancer ustanovitve.
Keywords: RC SIMIT, virtualna organizacija, virtualen projekt, projektni menedžment, zrelostni modeli projektnega menedžmenta, analiza modelov projektnega vodenja
Published: 14.11.2012; Views: 1422; Downloads: 105
URL Link to full text

10.
Search done in 0.22 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica