Search the digital library catalog

Abstract: V magistrskem delu skozi implementacijo testnega okolja in distribucij Kubernetesa izvedemo primerjavo med izbranima distribucijama. Ugotavljamo razloge za pojav vsebnikov, od obdobja klasične uporabe strojne opreme na virtualizacijo in do same kontejnerizacije. Opredelimo vsebnike, področje varnosti vsebnikov in kako distribucije le-to ustrezno naslovijo. Opredelimo potrebo po upravljanju vsebnikov in razloge, zakaj je njihovo ročno upravljanje postalo tako časovno, kot tudi stroškovno vse težje opravičljivo in izvedljivo. Predstavimo Kubernetesa, njegovo arhitekturo in namenom uporabe za orkestracijo vsebnikov. Osredotočimo se na izbrani distribuciji Kubernetesa, VMware Tanzu in Red Hat OpenShift. Izvedemo njuno neposredno primerjavo na podlagi vzpostavitve testnega okolja za namene upravičenosti vpeljave v produkcijsko okolje, skozi številne atribute. Povzamemo ugotovitve in naslovimo trenutne morebitne težave z izbranima rešitvama in podamo smernice za nadaljnje raziskovanje.
Keywords: virtualizacija, vsebnik, orkestracija vsebnikov, varnost vsebnikov, Kubernetes, distribucije Kubernetesa, Red Hat OpenShift in VMware Tanzu
Published in DKUM: 21.10.2022; Views: 355; Downloads: 0

Abstract: Pretok je ena izmed pomembnejših obratovalnih veličin v vsakem industrijskem procesu, regulacija le-tega pa služi za preučevanje, načrtovanje in zagotavljanje optimalnega delovanja procesa. V diplomskem delu je prikazan celotni razvoj virtualnega dinamičnega sistema za regulacijo pretoka s povratno-zančno in vnaprejšnjo regulacijo. Namen diplomske naloge je z uporabo različnih računalniških pristopov razviti simulator za regulacijo pretoka, ki je aproksimacija realnega procesa ter na osnovi simulacij določiti najbolj učinkovito regulacijsko shemo in ustvariti virtualni dinamični model naprave, ki omogoča nadaljnji študij procesne sistemske tehnike. V sklopu eksperimentalnega dela smo razvili dinamični model naprave za regulacijo pretoka z uporabo programskega paketa MATLAB/Simulink. Vzpostavili smo vhodno-izhodni model naprave, preučevali vpliv spremembe parametrov prenosne funkcije vnaprejšnje regulacije od idealnih vrednosti na odziv sistema in sposobnost vzpostavitve stacionarnega stanja, ko v procesu pride do spremembe referenčne vrednosti ali na sistem vplivajo motnje iz okolice. Na osnovi niza simulacij smo zmodelirali obnašanje sistema do te mere, da smo pridobljeni model uporabili pri razvoju virtualnega regulatorja, ki uspešno kompenzira vpliv motnje, še preden ta vpliva na želeno vrednost. Primerjali smo odziv kombinirane povratno-zančne in vnaprejšnje regulacije in same povratno-zančne regulacije. Na osnovi analize rezultatov smo potrdili naša predvidevanja, da vnaprejšnja regulacija s kombinacijo povratno-zančne regulacije hitreje in uspešneje odpravlja motnje iz okolice kot povratno-zančna regulacija. Dokazali smo, kako pomembna je nastavitev in optimizacija regulacijskih parametrov za nelinearne dinamične sisteme ter da sistem deluje brezhibno, ko so izpolnjene teoretične zahteve in omejitve.
Keywords: regulacija pretoka, povratno-zančna regulacija, vnaprejšnja regulacija, modeliranje, virtualizacija procesa
Published in DKUM: 21.01.2022; Views: 621; Downloads: 67
Full text (2,37 MB)

Abstract: Virtualna okolja so vse bolj tesno povezana z IT podjetji in se vse bolj razvijajo ter napredujejo. Kadar opravljamo delo, za katerega potrebujemo več operacijskih sistemov naenkrat, se lahko poslužimo gostovanja virtualnih okolij na osebnem računalniku. Pri takem gostovanju smo omejeni na vire osebnega računalnika. Ko ti viri niso več zadostni, se lahko odločimo za nakup strežnika ali pa začnemo gostovati okolja v oblaku. V diplomskem delu smo kreirali virtualna okolja, tako na osebnem računalniku, kot tudi v oblaku. Med seboj smo po zmogljivosti in po ceni virtualnih okolij primerjali tri najbolj razširjene ponudnike gostovanja v oblaku. Glede na izbrane kriterije in rezultate podatkovne analize, se je za najboljšo izbiro izkazalo okolje Microsoft Azure. Okolja smo primerjali s pomočjo orodja, ki na okolju izvaja hitro Fourierevo transformacijo. Meritve so pokazale, da je najhitrejše okolje na Azure. Azure okolje se je izkazalo za najboljše, tako pri eno jedrni, kot tudi pri več jedrni obremenitvi. AWS okolje je bilo drugo najhitrejše. Pri eno jedrni obremenitvi so bile razlike z Azure srednje velike, a ne statistično značilne, medtem ko so bile pri več jedrni obremenitvi bile razlike velike in statistično značilne. Razvili smo tudi spletni vmesnik, preko katerega smo na lokalnem okolju lahko kreirali nova virtualna okolja, nadzorovali obstoječa okolja in na daljavo nameščali programe na ta okolja.
Keywords: virtualizacija, virtualna okolja, Microsoft, Hyper-V, avtomatizacija
Published in DKUM: 21.01.2021; Views: 758; Downloads: 72
Full text (1018,48 KB)

Abstract: Namen diplomskega dela je prikazati enostaven način matematičnega modeliranja in virtualizacijo procesa regulacije tlaka s povratno-zančno PID regulacijo. Zaželeno je, da z regulacijo procesov dosežemo hiter in stabilen odziv na motnjo ali spremembo referenčne vrednosti. V nalogi smo sledili dvema ključnima ciljema: določiti dinamični matematični model, ki čim bolje opiše eksperimentalne rezultate in uporabiti matematični model za virtualizacijo procesa regulacije tlaka. Eksperimentalno delo je potekalo na demonstracijski napravi za regulacijo tlaka RT-634 (GUNT, Hamburg). Pridobljene podatke smo prenesli v računalniški program Matlab. Na eksperimentalnih rezultatov smo določili dinamični nelinearni Hammerstein-Wienerjev model. V okolju Matlab/Simulink smo ustvarili virtualizacijo procesa. Rezultati potrjujejo naša predvidevanja, da lahko z uporabo ustreznih računalniških metod za razvoj dinamičnega modela uspešno vzpostavimo virtualni sistem regulacije tlaka. Rezultati kažejo, da virtualni model omogoča samostojne študije regulacije kot tudi podporo študijam na demonstracijski napravi RT 634.
Keywords: regulacija procesa, matematično modeliranje, virtualizacija procesa, regulacija tlaka, demonstracijska naprava
Published in DKUM: 08.10.2020; Views: 840; Downloads: 66
Full text (2,56 MB)

Abstract: V diplomskem delu se ukvarjamo z reševanjem problema odpovedi v enojni točki v virtualiziranih strežniških sistemih. Ta problem rešujemo po teoretičnih priporočilih snovanja sistemov, odpornih na napake. Za implementacijo smo izbrali sistem VMware vSphere SMP-FT. V praktičnem delu diplomske naloge ta sistem vzpostavimo in implementiramo v testno okolje. Vzpostavljeno rešitev preizkusimo s simuliranjem okvare primarnega hipervizorja, pri čemer preverjamo, da ni prišlo do izpada virtualnega stroja. Prav tako natančno analiziramo vpliv mehanizma, ki zagotavlja odpornost na napake, na zmogljivost delovanja virtualnih strojev. Ugotovimo, da se pri uporabi mehanizma vSphere SMP-FT, ki uporablja priporočeno pasovno širino 10 Gbps za dnevnik, zmogljivost delovanja zmanjša 10–30 % glede na zmogljivost virtualnega stroja, ki takšnega mehanizma ne uporablja. Če uporabimo dnevnik s pasovno širino 1 Gbps, izmerimo drastično poslabšanje zmogljivosti delovanja (tudi do 90 %). Z množico eksperimentov potrdimo, da je mehanizem odpornosti na napake ustrezna rešitev za najbolj kritične dele strežniške infrastrukture. Pogoj je, da uspešno zadostimo vsem predpisanim zahtevam za implementacijo sistema, odpornega na napake, in da ni večjih omejitev pri dodeljevanju strojnih virov.
Keywords: virtualizacija, virtualni stroji, odpornost na napake, enojna točka odpovedi, VMware vSphere
Published in DKUM: 22.11.2019; Views: 739; Downloads: 89
Full text (858,42 KB)