Search the digital library catalog

Abstract: Javni zavodi v Republiki Sloveniji so osebe javnega prava, ki so ustanovljeni z namenom opravljanja storitev v javnem interesu, na področju negospodarskih dejavnosti, katerih cilj ni pridobivanje dobička. Ustanovijo jih republika, občina, mesto ali druge z zakonom pooblaščene javne pravne osebe. Poleg opravljanja dejavnosti javne službe, lahko javni zavodi opravljajo tudi pridobitno oziroma tržno dejavnost, v kolikor je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen. Status javnih zavodov ureja Zakon o zavodih kot krovni zakon, ki ga nato na vsakem področju delovanja javnih zavodov nadomestijo področni zakoni. Tako Zakon o socialnem varstvu naprej ureja področje socialnega varstva, ki obsega preprečevanje in reševanje socialne problematike posameznikov, družin in skupin prebivalstva. Socialno varstvene storitve opravljajo javni socialnovarstveni zavodi. Ena izmed oblik javnih socialnovarstvenih zavodov, so posebni socialnovarstveni zavodi za odrasle, ki opravljajo posebne oblike institucionalnega varstva za odrasle duševno in telesno prizadete osebe. Posebni zavodi lahko poleg opravljanja dejavnosti javne službe, opravljajo tudi tržno dejavnost, vendar morajo prihodke in odhodke glede na dejavnost izkazati ločeno. Torej posebej za dejavnost javne službe in posebej za tržno dejavnost ter na koncu tudi skupaj. Ključni prihodki posebnih zavodov so poslovni prihodki, ki obsegajo prihodke od oskrbnin in prihodke od zdravstvene nege in zdravstvenih storitev. Financiranje posebnih socialnovarstvenih zavodov je sistemsko urejeno in poteka kot plačilo za opravljene storitve. Storitve oskrbe plačujejo uporabniki sami ali s pomočjo svojcev oziroma drugih zavezancev in občin, zdravstvene storitve v teh zavodih pa uporabnikom iz obveznega zdravstvenega zavarovanja zagotavlja ZZZS. Empiričen del magistrske naloge temelji na primeru SVZ Hrastovec. Ugotovitve magistrske naloge izpostavljajo pomembnost sistema javnega financiranja posebnih zavodov, saj omogoča finančno stabilnost in kakovost njihovega delovanja. Z zadostnim javnim financiranjem se zagotavlja uporabnikom posebnih zavodov ustrezna nega in oskrba, ki je pomemben element socialne države. Analiza virov financiranja je pokazala visoko finančno odvisnost zavoda od javnih virov. Ugotovili smo tudi, da so prihodki, ki jih zavod pridobiva iz tržne dejavnosti v primerjavi s prihodki za opravljanje javne službe nepomembni, saj niso bistveno vplivali na poslovanje zavoda. Ob tem je treba poudariti, da je tržna dejavnost v SVZ Hrastovec opredeljena precej ozko in se je izvaja relativno malo. Prihodki tržne dejavnosti ne zagotavljajo zadostnih sredstev za pokrivanje stroškov zavoda pri ohranjanju visoke kakovosti storitev. Magistrska naloga na primeru nudi vpogled v strukturo financiranja posebnih socialnovarstvenih zavodov in poudarja predvsem pomen ustrezne alokacije javnih financ za podporo najšibkejšim in pomoči potrebnim skupinam prebivalstva.
Keywords: javni zavod, socialnovarstveni zavod, posebni zavod, zakon o zavodih, zakon o socialnem varstvu, institucionalno varstvo, viri financiranja.
Published in DKUM: 08.10.2024; Views: 0; Downloads: 26
Full text (2,28 MB)

Abstract: Svetovna finančna in gospodarska kriza, ki se je izredno hitro razvila v eno največjih kriz po veliki krizi v tridesetih letih prejšnjega stoletja, je v času od 2007 pa do danes močno vplivala na bančni sistem in zato vzbudila moje zanimanje. Banke so se morale novim gospodarskim okoliščinam še posebej hitro prilagoditi. Pomanjkanje zaupanja med njimi je povzročilo premike na strani obveznosti bank in pomembno vplivalo na spremembe v strukturi virov financiranja. Bančni sistem (ne samo v Sloveniji, ampak v celotni Evropski uniji) je moral zmanjšanje medbančnega posojanja nadomestiti z dražjimi viri financiranja. Zato je zaznati veliko rast depozitov nebančnega sektorja, pa tudi virov ECB, ki je bankam priskočila na pomoč z operacijami dolgoročnega refinanciranja. Lastništvo slovenskih bank je do neke mere oblikovalo odzive bank na nove izzive. Velike banke v državni lasti so imele dostop do virov, ki so zagotovljeni z dostopom do državnih garancij, banke v večinski tuji lasti pa so velik del financiranja preko svojih materinskih družb ohranile pri tujih bankah. Skupina majhnih slovenskih bank je na zaostrene razmere financiranja odgovorila s ponujanjem visokih obrestnih mer na depozite, ki predstavljajo enega najpomembnejših virov financiranja. Vsebina diplomsega seminarja je sestavljena iz šestih poglavij, od katerih sta prvo in zadnje poglavje uvodno oziroma sklepno. V drugem poglavju na kratko predstavljam začetek finančne krize, njene vzroke, posledice, s katerimi se spopada finančni in realni sektor v Sloveniji zadnjih šest let in protikrizne ukrepe monetarne in fiskalne politike. V tretjem poglavju sem opisala delovanje in položaj bančnega sistema v Sloveniji v času pred krizo in med njo. V četrtem delu naloge sem predstavila teoretično razvrščanje virov financiranja po različnih kriterijih, predstavitev obveznosti bank, vpliv stroškov financiranja na pridobivanje virov in financiranje bank v času krize. V petem poglavju podrobneje opisujem vpliv finančne krize na gibanje oziroma spremembo strukture virov financiranja na primeru posamezne izbrane banke in ugotovitve primerjam s celotnim bančnim sistemom v Sloveniji.
Keywords: finančna kriza, banke, bančni sistem, obrestna mera, viri financiranja.
Published in DKUM: 04.11.2021; Views: 1005; Downloads: 39
Full text (1,29 MB)

Abstract: Raziskovalno delo se ukvarja z analizo financiranja lokalnih samouprav v Sloveniji in Makedoniji ter njihovo primerjavo. Sistem financiranja lokalnih samouprav je ključni stabilizacijski dejavnik, ki je bistvenega pomena za zagotavljanje učinkovitega sodelovanja državnega in zasebnega sektorja v zvezi z zagotavljanjem nujno potrebnih sredstev državljanom. Bistvenega pomena so lokalne javne dobrine in javne storitve. Sodobna lokalna samouprava bi morala zagotavljati javne službe, kot so oskrba z vodo, elektriko, plinom, telekomunikacijami, zdravstvom, šolstvom, javni prevozi, odvoz smeti ter zagotavljati nadzor in vpliv na te javne službe. Zagotavljala naj bi tudi zdravstvene prostore, stanovanja, predšolske ustanove, osnovne šole, domove za starostnike itd. Da bi lokalne oblasti zadovoljile povpraševanje in želje njihovih občanov, iščejo nove vire financiranja. V raziskovalnem delu smo analizirali lokalne samouprave, njihove prihodke in odhodke, strukturo in vire. Lokalne samouprave v Sloveniji in Makedoniji smo primerjali tudi z ostalimi članicami Evropske unije in na podlagi analize in smo ugotovili, da je Slovenija na področju sistema financiranja lokalne samouprave primerljivejša z članicami Evropske unije kot Makedonija. Na podlagi analize smo ugotovili tudi, ali so lokalne samouprave v obeh državah ustrezno in zadostno financirane. V skladu s predvidenimi pričakovanji je bilo ugotovljeno, da je v obeh državah zelo pomemben vir financiranja obveznih lokalnih nalog občine proračun države. To pomeni, da imajo lokalne samouprave premalo sredstev oziroma, da niso finančno samostojne, saj obseg primerne porabe občin ni skladen z njihovimi lastnimi prihodki. Posledično so potrebne finančne izravnave, ki jih lokalne samouprave prejemajo iz proračuna države.
Keywords: lokalna samouprava, financiranje, občina, viri financiranja
Published in DKUM: 13.06.2018; Views: 1549; Downloads: 179
Full text (1,41 MB)

Abstract: Republika Slovenija je od leta 2004 z vstopom v Evropsko unijo upravičena do črpanja sredstev iz proračuna Evropske unije. Slovenija se pri črpanju sredstev iz Evropske unije srečuje s težavami, ker še vedno nima regij, temveč številne majhne, večinoma finančno šibke občine in regionalna središča, katerih razvoj je večinoma financiran s sredstvi iz državnega proračuna. Ker v Sloveniji še vedno nimamo regij, predstavljajo občine osnovne enote za izvajanje regionalnega razvoja države. Strokovna literatura navaja, da občine ne morejo bistveno vplivati na skladnejši regionalni oziroma gospodarski razvoj, saj kohezijska politika Evropske unije daje prednost večjim, regionalno usmerjenim projektom. V Sloveniji deluje 212 občin. Občine so po velikosti, številu prebivalcev in gospodarski moči zelo različne, zato je naloga države, da zagotovi tak sistem financiranja občin, ki bo omogočal njihovo učinkovitost in enakost pri izvajanju zakonsko določenih nalog. Občina predstavlja samostojno gospodarsko enoto. Če so občine gospodarsko in ekonomsko močnejše, lahko namenijo več proračunskih sredstev zadovoljevanju tistih javnih potreb, ki omogočajo višji življenjski standard prebivalcev. Z reformo lokalne samouprave je večina novonastalih občin videla uspešnejši gospodarski preboj svoje lokalne skupnosti v odcepitvi od matičnih občin. Vendar nove, finančno šibke občine (dobra polovica slovenskih občin ima manj kot 5000 prebivalcev), večinoma niso doprinesle k večjemu gospodarskemu razvoju regije, temveč prej k večji regionalni razdrobljenosti in zmanjšanju vloge lokalne samouprave. Ker sedanji sistem financiranja občin dodatno povečuje odvisnost od finančnih sredstev iz državnega proračuna in v večini slovenskih občin ne omogoča občinam finančne avtonomije, ki je osnova lokalne razvoja, so sredstva iz skladov Evropske unije velikega pomena za nadaljnji razvoj slovenskih regij. Čeprav imajo občine težave s pridobivanjem evropskih sredstev, so se prejeta transferna sredstva iz proračuna Evropske unije leta 2014 bistveno povečala. Evropski razvojni denar je tako postal drugi največji vir prihodka občinskih proračunov, saj občine več denarja zberejo le še z dohodnino. Tako so za Slovenijo evropska sredstva pomemben dolgoročni dejavnik gospodarskega in družbenega razvoja. Čeprav financiranje projektov iz skladov Evropske unije le dopolnjuje nacionalne politike razvoja, predstavljajo evropska sredstva dodatna vrednost projektom, velikokrat pa so celo nujna za njihovo izvedbo, kar se še bolj odraža v času gospodarske in finančne krize. V času povečane obremenjenosti javnih financ, neustreznega financiranja lokalne samouprave, sredstva iz skladov EU zagotavljajo pomemben prispevek pri izvajanju razvojnih funkcij države. Glavni namen naloge je ob proučitvi aktualnega financiranja lokalnih skupnosti in problematiki zadolževanja občin na primeru Pomurske statistične regije ugotoviti ali bi Republika Slovenija lahko pridobila več sredstev iz proračuna EU, če ne bi bila razdrobljena na 212 občin, ker bi bile večje občine učinkovitejše pri črpanju sredstev EU.
Keywords: financiranje občin, lokalna samouprava, viri financiranja, lokalna skupnost, občine, zadolževanje občin, Evropska unija, črpanje sredstev EU, sredstva iz proračuna EU.
Published in DKUM: 07.03.2017; Views: 2816; Downloads: 221
Full text (1,49 MB)

Abstract: V Sloveniji kakor tudi v EU so mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP) najštevilčnejša in zelo pomemben člen gospodarstva saj predstavljajo kar 99,8 % aktivnih podjetij, zato jim velik pomen in pozornost namenja politika države, Evropska unija in nenazadnje banke. V tem diplomskem delu sem opisala predvsem zunanje vire financiranja, kateri predstavljajo večji problem pri dostopnosti za MSP, tako sem se dotaknila financiranja s pomočjo bank in pridobitev sredstev s pomočjo javnih razpisov Podjetniškega sklada in SID banke. V času finančne krize so država in EU bile primorane začeti izvajati programe ukrepov za spodbujanje podjetništva in bančnega sistema. Z dokapitalizacijo bank je država banke vrnila v bančni sektor, ki je še kako pomemben za finančno poslovanje MSP. Po vseh raziskavah MSP še vedno v največji meri posežejo po bančnih virih financiranja, po bančnih posojilih v 40% in po lizingu v 37%. EU pa si prizadeva, da se ta trend spremeni in MSP posežejo tudi po nebančnem financiranju, čemur si prizadeva ustvariti enoten kapitalski trg. Cilj evropske unije je dvigniti konkurenčnost do leta 2020, čemur je namenjeno vrsto programov in finančnih spodbud za MSP. Preučila sem možnosti pridobitve finančnih sredstev iz programov spodbude MSP za podjetje v katerem sem zaposlena, ter prišla do spoznanja, da drugih možnosti, razen najetje ugodnejšega kredita z subvencionirano obrestno mero, nimamo. Na subvencije in spodbude iz EU skladov so opravičena samo podjetja, ki so visoko tehnološko razvita, razvojno naravnana in strmijo k internacionalizaciji. V bodoče morajo države posebno pozornost nameniti mikro podjetjem, saj so glede na raznolikost in velikost specifična. Priprava programov naj bo prilagojena za finančno podporo tem podjetjem.
Keywords: MSP, viri financiranja, bančno financiranje, državna pomoč, EU viri financiranja
Published in DKUM: 18.08.2016; Views: 1213; Downloads: 99
Full text (662,58 KB)