| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
DRŽAVA KOT SUBJEKT MEDNARODNEGA PRAVA
Alja Tretjak, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Država je glavni subjekt mednarodnega prava. Pomembno vlogo pri nastajanju države kot subjekta mednarodnega prava ima eno izmed splošnih načel mednarodnega prava, to je pravico do samoodločbe. Pravica do samoodločbe pa je le odskočna deska naroda, da lahko ustanovi lastno državo. Da država nastane, morajo biti izpolnjeni štirje kriteriji iz Konvencije iz Montevidea. Za uspešno sodelovanje z drugimi državami pa je pomembno priznanje drugih držav. Dokler je ne priznajo, sicer obstaja, vendar ji samo dejstvo obstoja nič ne pomaga, če druge države z njo niso pripravljene sodelovati. Država je subjekt mednarodnega prava, je suverena, kar pomeni, da ima samo ona nadzor nad svojim ozemljem in se nima nihče pravice vmešavati v njene notranje zadeve. Ko nastopa v taki vlogi nosilke oblasti, uživa imuniteto, kar pomeni, da v teh primerih ne more biti tožena pred tujimi sodnimi organi. Poleg držav pa mednarodno pravo priznava kot subjekte mednarodnega prava tudi druga telesa, vendar vsa ne uživajo enako mero subjektivitete. Države določijo, kolikšno mero subjektivitete bo določeno telo uživalo. Največjo mero subjektivitete države ponavadi prenesejo na mednarodne organizacije, na katere lahko prenesejo tudi del svoje suverenosti. Taka suverena država se že več desetletij trudi postati tudi Zahodna Sahara, vendar na tej njeni poti uresničitve pravice do samoodločbe vedno znova prihaja do določenih ovir. Organizacija združenih narodov ji skuša pomagati, vendar so njene članice tudi države, ki se z osamosvojitvijo ne strinjajo, oziroma temu ostro nasprotujejo. Kar pa Organizaciji združenih narodov preprečuje učinkovitejšo pomoč temu narodu pri uresničitvi pravice do samoodločbe, ki je tudi eno izmed temeljnih načel organizacije, in jo torej s tem ovirajo pri izpolnjevanju svojih načel zapisanih tudi v Ustanovni listini.
Keywords: subjekti mednarodnega prava, država, pravica do samoodločbe, priznanje države, suverenost, imuniteta, Zahodna Sahara.
Published: 20.04.2016; Views: 935; Downloads: 174
.pdf Full text (511,51 KB)

2.
MEDNARODNA ODGOVORNOST DRŽAV IN ORGANIZACIJ
Bojana Blazhevska, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Mednarodno pravo je pomemben del strukture naše mednarodne družbe. Svojo pomembnost dolguje učinkovitosti ter sposobnosti se odzivati na spremembe. Z diplomskim delom smo prišli do zaključka, da je bila KMP tista, katera se je med prvimi začela zavzemati za razvoj mednarodnega prava in njegovo kodifikacijo. V diplomskem delu smo zajeli tudi pojem oziroma temo mednarodne odgovornosti ter smo ob tem ugotovili, da države niso edini subjekti mednarodnega prava, čeprav so primarni subjekti. Države imajo, kot primarni subjekti najobsežnejši rang pravic, vendar ne smemo pozabiti, da pravice pomenijo tudi odgovornost. Zraven držav so naštete še MO, posamezniki ter drugi subjekti, kateri za razliko od držav svoje pravice pridobivajo preko določenih inštitutov, izvedeno. Kot je navedeno v diplomskem delu obstajata dva osnovna načina pripisovanja ravnanja državi. Po prvem načinu se odgovornost pripiše na podlagi institucionalne povezave in velja za ravnanje osebe, skupine oseb ter se razširja na ravnanje oseb, ki formalnopravno niso organi, vendar izvršujejo državna pooblastila. Razlog za to obravnavo se opira na stališče, da država mora nadzorovati svoje organe, ker je njihova samostojnost le navidezna. Drugi način temelji na nadzoru ali vplivu, ki ga država vrši in se dejanski nadzor mora dokazovati za vsako ravnanje individualno. Če pogledamo v istem poglavju bomo ugotovili, da za MO veljajo precej drugačna pravila. Da bi lahko pripisali odgovornost MO mora biti sporno ravnanje izvedeno s strani njenega agenta, organa ter mora biti povezano z izvrševanjem uradnih funkcij. Ob koncu diplomskega dela lahko zaključimo, da se pravice držav in MO, čeprav so podobne, precej razlikujejo in to predvsem zaradi načina pridobitev pravic. Države svoje pravice pridobijo originarno in kot take imajo večji rang pravic, dokler MO svoje pravice pridobivajo derivativno preko inštrumentov prava. Posledica manjšega ranga pravic je manjši obseg odgovornosti, ki sledi MO-am, kjer za države kot primarne subjekte velja nasprotno in imajo s tem znatno večji obseg odgovornosti.
Keywords: Mednarodno pravo, Komisija za mednarodnega prava, Generalna Skupščina, kodifikacija, mednarodna odgovornost, države, mednarodne organizacije, pripisljivost.
Published: 22.04.2016; Views: 768; Downloads: 123
.pdf Full text (169,95 KB)

3.
MEDNARODNO OBIČAJNO PRAVO KOT VIR MEDNARODNEGA PRAVA
Maja Dukarić, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Mednarodno običajno pravo kot vir mednarodnega prava obravnava običajno pravo kot najstarejši mednarodnopravni vir ter ga uvršča med ostale pomembne vire mednarodnega prava. Na mednarodnem področju sodijo običaji med formalne vire. Pri razvoju običajnega prava je pomemben tako čas kot tudi neko dejanje, katero se ponavlja v določenem časovnem obdobju. Za nastanek norme običajnega prava morata biti izpolnjena dva pogoja hkrati. To sta objektivni pogoj, tako imenovan splošna praksa, ter subjektivni pogoj oziroma pravna zavest, s katero so subjekti mednarodnega prava sprejeli to prakso za obvezujočo. Običajno pravo kot vir mednarodnega prava najdemo v 38. členu Statuta Meddržavnega sodišča ter v 8. členu Ustave Republike Slovenije , kjer je posredno naveden v besedni zvezi »splošno veljavna načela mednarodnega prava«. Pri uporabi in dokazu obstoja mednarodnih običajev pa lahko naletimo na nekatere ovire.
Keywords: mednarodno običajno pravo, vir mednarodnega prava, formalni vir, razvoj običajnega prava, objektivni pogoj, subjektivni pogoj, praksa, 38. člen Statuta Meddržavnega sodišča, 8. člen Ustave Republike Slovenije, ovire uporabe mednarodnih običajev
Published: 16.05.2016; Views: 1594; Downloads: 223
.pdf Full text (446,05 KB)

4.
POSEBNI SUBJEKTI MEDNARODNEGA PRAVA - MEDNARODNI ODBOR RDEČEGA KRIŽA
Andreja Tepina, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Henry Dunant, idejni oče in eden od ustanoviteljev Mednarodnega odbora Rdečega križa, si leta 1862, ko je izdal knjigo »Spomin na Solferino«, prav gotovo ni mogel predstavljati, da bo organizacija, ki je imela zametke v tako tragičnem dogodku, kot je bila bitka za Solferino leta 1859, 150 let kasneje predstavljala enega glavnih akterjev v mednarodnem humanitarnem pravu. In ne samo to, Mednarodni odbor Rdečega križa je pri svojem delu uspel ohraniti nepristranskost, neodvisnost, nevtralnost in tako zagotavlja enako in pravično obravnavo vseh žrtev oboroženih spopadov ne glede na njihovo nacionalnost ter s tem izpolnjuje vizijo ustanoviteljev Mednarodnega odbora Rdečega križa. Ravno zaradi izjemne vloge v mednarodnem humanitarnem pravu, Mednarodni odbor Rdečega križa danes uživa edinstven status v mednarodni skupnosti. Na podlagi mandata mednarodne skupnosti, je status Mednarodnega odbora Rdečega križa približan mandatu mednarodnih vladnih organizacij, ki so poleg držav, temeljni subjekti mednarodnega prava s polnimi pravicami in obveznostmi ter imajo tudi mednarodno pravno osebnost. Pravice in obveznosti iz podeljenega mandata mednarodne skupnosti pa Mednarodni odbor Rdečega križa, četudi v osnovi še vedno zasebno in torej nevladno organizacijo, ločujejo od statusa drugih nevladnih organizacij. V diplomski nalogi so predstavljene pravne podlage za pridobitev posebnega statusa Mednarodnega odbora Rdečega križa v mednarodni skupnosti. Med temi imajo še posebno težo Ženevske konvencije iz leta 1949 z Dopolnilnimi protokoli, ki predstavljajo hrbtenico mednarodnega humanitarnega prava. V nalogi je prikazano tudi izvajanje aktivnosti Mednarodnega odbora Rdečega križa, na podlagi mednarodnega mandata, v praksi, se pravi v mednarodnih in nemednarodnih oboroženih spopadih ter izvajanje aktivnosti Mednarodnega odbora Rdečega križa ob sodobnih metodah oboroženih spopadov.
Keywords: Mednarodni odbor Rdečega križa, Ženevske konvencije 1949 z Dopolnilnimi protokoli, mednarodno humanitarno pravo, subjekti mednarodnega prava, mednarodna pravna osebnost, mednarodni oboroženi spopadi, nemednarodni oboroženi spopadi.
Published: 16.09.2016; Views: 595; Downloads: 92
.pdf Full text (1007,39 KB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica