1. Ampelografska in molekulska karakterizacija sejancev vinske trte (vitis vinifera l.) iz spontanih križanjAndrej Perko, 2019, master's thesis Abstract: V letih od 2015 do 2019 smo na UC za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru, proučevali uspešnost naravnega križanja vinske trte. Leta 2015 so bila socvetja maternih sort oprašena s socvetji potencialnih očetnih sort iz obstoječega sortnega materiala v genski banki na ta način, da so mladike s socvetji moške in ženske komponente rasle ena ob drugi. Kalitev pečk in vzgoja sejancev je bila opravljena v rastlinjaku v letu 2016. 92 sejancev desetih maternih sort je bilo analiziranih z 20 izbranimi ampelografskimi OIV deskriptorji in 21 molekulskimi SSR markerji. Večina sejancev je bila morfološko zelo podobna maternim sortam (opisani trije odrasli listi med 8. in 12. nodijem). Ampelografske značilnosti so bile preveč variabilne in premalo informativne v primerjavi z SSR markerji. Vsi sejanci so imeli dolžino vsaj enega alela na vsakem opazovanem lokusu enako dolžini enega alela materne sorte. Večina sejancev (79,3 %) je bila posledica samooplodnje. Samo 2,2 % proučevane populacije je nastala z naravnim križanjem med materno sorto in potencialno očetno sorto. Ostali sejanci (18,5 %) pa so nastali z naravnim križanjem materne sorte z neznanim virom peloda. Največji delež sejancev iz naravnega križanja je bil pri starševskem paru sort ˈMuškat Ottonelˈ in ˈŠentlovrenka'.
Keywords: vinska trte, Vitis vinifera, sejanec, ampelografija, mikrosateliti, spontano križanje
Published in DKUM: 04.09.2019; Views: 1995; Downloads: 169
 Full text (1,54 MB) |
2. Vinski turizem MariboraTjaša Kraner, 2016, undergraduate thesis Abstract: V uvodnem delu smo opisali področje in opredelili problem ter določili namen in cilje diplomskega dela. Napisali smo tudi predpostavke in omejitve ter metode raziskovanja. V teoretičnem delu smo pojasnili pojme vinski turizem, vinski turist in vinsko turistična cesta. Predstavili smo trende v vinsko turistični ponudbi ter managementa vinsko turistične destinacije z dejavniki uspeha.
V zadnjem poglavju smo predstavili značilnosti vinskih dežel Slovenije in podrobno opisali vinsko destinacijo Maribor, ki ima najstarejšo vinsko trto na svetu. Na Lentu stojita Hiša Stare trte, ki je postala hram vinske tradicije in kulture, ter Vinoteka Vodni stolp. V središču mesta pa se nahaja Vinagova klet. Na obrobju mesta leži posestvo Meranovo, ki ga povezujemo z začetkom sodobnega vinogradništva in izobraževanja na tem področju. Mariborska vinska turistična cesta pa povezuje vinograde, ki ležijo v neposredni okolici Maribora. Turistična ponudba mesta temelji na vsakoletnem Festivalu Stare trte in martinovanju, ki sta priložnosti za spoznavanje in ohranjanje vinske tradicije ter od leta 2015 dalje na iniciativi novost projekt Pubec, s katerim tržijo štajersko mlado vino. V nadaljevanju smo opravili še SWOT analizo vinsko turistične ponudbe v mariborski regiji, pri kateri smo navedli prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti, povezane z razvojem vinsko turistične ponudbe v mestu in njegovi bližnji okolici. Na koncu smo podali priporočila in predloge izboljšav za razvoj ponudbe.
Keywords: vinski turizem, Maribor, najstarejša trta, Hiša Stare trte, Meranovo, Mariborska vinska turistična cesta, Festival Stare trte, Pubec – štajersko mlado vino.
Published in DKUM: 15.11.2016; Views: 3005; Downloads: 498
Full text (917,55 KB) |
3. |
4. |
5. ZNAČILNOSTI VARSTVA VINSKE TRTE PRED ŠKODLJIVIMI ORGANIZMI V SEVEROVZHODNI SLOVENIJISanja Vozlič, 2012, undergraduate thesis Abstract: V obsežni raziskavi izvedeni v letu 2012 o značilnostih varstva vinske trte pred škodljivimi organizmi je bilo ugotovljeno, da se pri dejavnikih odločanja za zatiranje škodljivih organizmov v 66 % pridelovalci odločijo za dejavnik pregleda nasada in v 42,70 % upoštevajo navodila strokovnih služb in napovedovalne službe. Pri nekemičnih ukrepih 100 % pridelovalcev uporablja mehansko zaščito pred glodalci in divjimi živalmi in plevel uničuje mehansko. Pred boleznimi in škodljivci se poslužujejo odstranjevanja zelenih delov (96,70 % in 100%), izbora sorte (87 % in 53,30 %) in načina pridelave (90 %). Glavni dejavnik pri nakupu fitofarmacevtskih sredstev so lastne izkušnje (67 %) in priporočila strokovnih služb (13 %). Škodljivi organizmi se v 32 % pojavljajo vsako leto, občasno se jih pojavlja v 25 % in v 43 % se pojavijo redko ali nikoli. Pridelovalci v 45 % škodljive organizme zadovoljivo obvladujejo in v 50 % delno. Ukrepi za zmanjšano porabo fitofarmacevtskih sredstev so izboljšana tehnika nanosa (100 %), način pridelave (100 %), mehansko zatiranje plevelov (100 %), izbor sorte (70 - 76,7 %), odstranjevanje obolelih delov(73,30 – 100 %), biotično varstvo in metode zbeganja (93,39 %). Z dostopnostjo in učinkovitostjo fitofarmacevtskih sredstev na našem trgu so pridelovalci zadovoljni. Stroški varstva vinske trte pred škodljivimi organizmi vinske trte na ha površine se gibljejo v razponu od 395,84 €/ha do 976,14 €/ha. Delež stroškov varstva vinske trte pred škodljivimi organizmi v lastni ceni pridelave grozdja predstavlja od 9 - 15,05 % v odvisnosti od velikosti nasada.
Keywords: vinska trta, varstvo vinske trte, škodljivi organizmi, ekonomičnost, kalkulacije
Published in DKUM: 11.10.2012; Views: 1485; Downloads: 226
Full text (5,30 MB) |
