1. Etnična raznovrstnost oddelka in vidiki učenčeve etnične pripadnosti kot dejavniki medvrstniškega nasilja : magistrsko deloAna Lampret, 2023, master's thesis Abstract: Vzgojno-izobraževalne institucije v zadnjih letih beležijo velik porast etnične raznovrstnosti oddelčnih skupnosti. Eden izmed glavnih trendov raziskav s področja naraščajoče etnične raznovrstnosti oddelkov je preučevanje le-teh v povezavi z medvrstniškim nasiljem. Namen pričujočega dela je bil raziskati odnos med z etnično pripadnostjo povezanimi spremenljivkami na ravni učenca in oddelka (tj. etnični status, zaznana različnost tuje etnične skupine, etnična raznovrstnost oddelka) in stopnjo vključenosti učencev v medvrstniško nasilje (tj. viktimizacijo in izvajanje medvrstniškega nasilja) ter ob tem preveriti interakcijske učinke omenjenih spremenljivk z drugimi individualnimi (tj. socialni cilji, učna zavzetost, zaznana opora vrstnikov) in kontekstualnimi dejavniki (tj. moralna nezavzetost oddelka) na vključenost v medvrstniško nasilje. 6391 udeležencev (87,6 % pripadnikov etnične večine) je v prvem delu raziskave rešilo baterijo vprašalnikov, ki je obsegala Vprašalnik medvrstniških odnosov: nasilno vedenje/viktimizacija (APRI-BT), Vprašalnik moralne nezavzetosti, Vprašalnik socialnih ciljev, Lestvico zaznane opore vrstnikov in Lestvico učne zavzetosti. 253 udeležencev (88,1 % pripadnikov etnične večine) je v drugem delu raziskave rešilo Vprašalnik zaznane različnosti tujih etničnih skupin. Rezultati večnivojskega modeliranja so pokazali, da predstavlja etnična raznovrstnost oddelka pozitiven napovednik izvajanja medvrstniškega nasilja, kot statistično značilen pa se je pokazal tudi interakcijski učinek etničnega statusa učenca in etnične raznovrstnosti oddelka na izvajanje medvrstniškega nasilja ter interakcijska učinka etnične raznovrstnosti oddelka in moralne nezavzetosti oddelka na vključenost v medvrstniško nasilje. Na vzorcu učencev, pripadnikov tujih etničnih skupin, pa se je kot statistično značilen pokazal tudi interakcijski učinek etnične raznovrstnosti oddelka in zaznane opore vrstnikov. Pričujoča raziskava je ena izmed prvih, ki omenjene spremenljivke preučuje na velikem in reprezentativnem vzorcu ter z vključevanjem številnih individualnih in kontekstualnih dejavnikov upošteva empirično potrjeno kompleksnost odnosov med spremenljivkami. Ugotovitve pričujoče študije podajajo praktične napotke za zmanjševanje vključenosti učencev v medvrstniško nasilje znotraj etnično heterogenih oddelkov ter zmanjševanje viktimizacije učencev, pripadnikov tujih etničnih skupin, znotraj etnično homogenih oddelkov. Keywords: etnična raznovrstnost oddelka, izvajanje medvrstniškega nasilja, viktimizacija Published in DKUM: 21.08.2023; Views: 173; Downloads: 31
Full text (1,93 MB) |
2. Viktimizacija oseb s posebnimi potrebami : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeTina Adamič, 2023, undergraduate thesis Abstract: Osebe s posebnimi potrebami so zaradi ovir pri iskanju pomoči oziroma prepoznavanju kaznivih dejanj še posebej izpostavljene tveganju za potencialne zlorabe. Skozi zgodovino so bile žrtve neugodnih socialnih razmer, stigmatizacije, zapostavljenosti in zatiranja. Zaradi tovrstne obravnave so lahko nemalokrat prikrajšane za razna izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja, osnovno zdravstveno oskrbo ter polno sodelovanje v vseh življenjskih vidikih, vključno z lastnim odločanjem. Miti in stereotipi, odvisnost od drugih, stopnja invalidnosti, izoliranost od družbe in neseznanjenost z zakonskimi pravicami jih še dodatno spravijo v ranljivejši položaj za psihične ali fizične zlorabe ter zanemarjanje. Kazniva dejanja zoper osebe s posebnimi potrebami nemalokrat ostanejo neprijavljena zaradi strahu pred izpostavljenostjo, izgube oskrbovalca, nezaupanja v policijo, neprepoznavanja situacije kot kaznive ali sramovanja dogodka. Tveganje za viktimizacijo lahko zmanjšamo z usposabljanjem, specializacijo policijskih enot in lažjim dostopom do izvajalcev storitev nevladnih organizacij, ki podpirajo invalide pri njihovem opolnomočenju. Keywords: viktimizacija, osebe s posebnimi potrebami, zloraba, diplomske naloge Published in DKUM: 02.06.2023; Views: 429; Downloads: 111
Full text (914,29 KB) |
3. Vpliv medijev na strah pred kriminaliteto : diplomsko deloŠpela Geršak, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo se ukvarjali z raziskovanjem vpliva medijev na strah pred kriminaliteto. Hiter razvoj tehnologije in vedno več digitalnih vsebin, ki nas obkrožajo v našem vsakdanjiku, ima ogromno pozitivnih učinkov, vendar tudi kar nekaj negativnih. Rast nasilja, kriminalitete in z njo povezanega strahu pred kriminaliteto je eden izmed bolj nezaželenih učinkov, povezanih z razvojem medijev. V diplomskem delu bomo predstavili pojme, ki so vezani na kriminaliteto. Opredelili bomo tradicionalne in novodobne medije. Pregledali bomo obstoječo literaturo o vplivu posameznih medijev na strah pred kriminaliteto in viktimizacijo. Del pozornosti bomo posvetili tudi poglavju, v katerem bo predstavljen način dela novinarjev in njihovega poročanja o kriminaliteti. V empiričnem delu bomo na podlagi zbranih podatkov na osnovi ankete ugotovili, kako se slovenska javnost odziva na poročanje (slovenskih) medijev o kriminaliteti. Keywords: strah pred kriminaliteto, množični mediji, vpliv medijev, viktimizacija Published in DKUM: 20.10.2022; Views: 402; Downloads: 39
Full text (1,61 MB) |
4. Spolno nadlegovanje preko spleta : pojavnost in značilnosti viktimizacije med mladimi odraslimi ženskamiKlavdija Klavžer, 2021, undergraduate thesis Abstract: Internet in splet uporabnikom ponujata raznorazne možnosti za medosebno interakcijo, socialno povezovanje in sodelovanje, vendar pri tem uporabnikom pretijo tudi nevarnosti povezane s kibernetsko kriminaliteto. Med pogoste grožnje, ki se pojavljajo pri uporabi elektronske komunikacije in spletnih storitev sodijo različne oblike kibernetskega nadlegovanja in spletnega spolnega nadlegovanja, pri čemer je viktimizacija posebej razširjena med mlajšimi uporabniki in ženskami. Pregled literature kaže, da so določeni vidiki povezani z viktimizacijo zaradi spletnega spolnega nadlegovanja pogosto predmet znanstvenih raziskav, medtem ko so dejavniki vezani na vedenja pri uporabi spleta v povezavi s tovrstno viktimizacijo manj raziskani. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti pojavnost spletnega spolnega nadlegovanja in proučiti vedenjske dejavnike, ki so potencialno povezani z viktimizacijo. V ta namen smo na osnovi teorije rutinske dejavnosti in teorije življenjskega sloga načrtovali raziskavo in izvedli spletno anketo med mladimi odraslimi ženskami – uporabnicami spleta. V raziskavi je sodelovalo 305 anketirank, rezultati pa so pokazali, da viktimizacija zaradi spletnega spolnega nadlegovanja sicer ni pogosta, vendar pa se kljub temu določene oblike nadlegovanj (kot npr. neželene prošnje ali sporočila s spolno vsebino) pojavljajo bolj pogosto. Izmed različnih vedenjskih dejavnikov sta z viktimizacijo najmočneje povezana samorazkrivanje in število prijateljev na družbenih omrežjih. Ugotovitve prav tako nakazujejo, da so anketiranke dobro ozaveščene o nevarnostih spolnega nadlegovanja na spletu ter da se pred njim znajo dobro zaščititi. Gre za eno izmed redkih raziskav o spletnem spolnem nadlegovanju v povezavi z vedenjskimi dejavniki, ugotovitve pa so uporabne za ozaveščanje na področju kibernetske varnosti. Keywords: diplomske naloge, kibernetsko nadlegovanje, spolno nadlegovanje, splet, viktimizacija, ženske, vedenjski dejavniki Published in DKUM: 03.11.2021; Views: 564; Downloads: 104
Full text (1,60 MB) |
5. Vpliv medijev na sekundarno viktimizacijo : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMegi Ahac, 2021, undergraduate thesis Abstract: Viktimizacija je zapleten proces, ki vključuje številne elemente. Primarna viktimizacija je neposredni rezultat kaznivega dejanja, sekundarna viktimizacija pa se zgodi zaradi naknadnega odziva institucij in posameznikov do žrtve. V to področje spada nepriznavanje, neobčutljiv in neprofesionalen način dostopa do žrtve, kakršnakoli diskriminacija in podobno. Lahko jo povzroča sam izpraševalec, lahko jo povzročajo starši nad otrokom, lahko pa jo povzročajo tudi mediji, ki na vsak način želijo »zanimivo« zgodbo. V zaključnem delu smo se osredotočili predvsem na povzročanje sekundarne viktimizacije s strani medijev. Keywords: diplomske naloge, Viktimizacija, sekundarna viktimizacija, mediji, žrtve Published in DKUM: 16.03.2021; Views: 666; Downloads: 76
Full text (667,10 KB) |
6. Osamljenost, socialna samopodoba in zaznana opora s strani vrstnikov kot napovedniki spletnega medvrstniškega nasilja pri študentihEva Sedlašek, 2020, master's thesis Abstract: Spletno medvrstniško nasilje je agresivno, namerno in ponavljajoče se dejanje posameznika ali skupine posameznikov, ki je storjeno z uporabo elektronskih oblik za vzpostavljanje stikov proti žrtvi, ki se ne more zlahka braniti. Dejavniki na ravni posameznika so pri tem prepoznani kot pomembni napovedniki spletne viktimizacije in spletnega nasilnega vedenja. Namen magistrskega dela je bil (1) preveriti osamljenost, socialno samopodobo in zaznano oporo s strani vrstnikov kot napovednike spletnega medvrstniškega nasilja pri študentih, (2) preveriti in primerjati prevalenco tradicionalne in spletne viktimizacije ter tradicionalnega in spletnega nasilja med skupino študentov ter skupino osnovnošolcev in srednješolcev, (3) preveriti razlike v prevalenci tradicionalne in spletne viktimizacije ter tradicionalnega in spletnega nasilnega vedenja glede na retrospektivne odgovore študentov za čas osnovne in srednje šole ter trenutne odgovore osnovnošolcev in srednješolcev. Celotni končni vzorec je zajemal 2.217 udeležencev. Ta vzorec je vključeval 201 študenta iz treh univerz in 1.016 osnovnošolcev ter srednješolcev iz 20 osnovnih in srednjih šol v Sloveniji. Udeleženci so bili stari med 13 in 30 let. Rezultati kažejo, da osamljenost, socialna samopodoba in zaznana opora s strani vrstnikov niso pomembni napovedniki spletne viktimizacije ter spletnega nasilnega vedenja pri študentih. Zaznane so bile statistično pomembne razlike med skupino študentov in skupino osnovnošolcev ter srednješolcev glede na prevalenco tradicionalne in spletne viktimizacije in tradicionalnega ter spletnega nasilnega vedenja. Prevalenca tradicionalne in spletne viktimizacije, prav tako tudi tradicionalnega in spletnega nasilnega vedenja, je bila nižja med študenti. Do statistično pomembnih razlik med retrospektivnimi odgovori študentov ter trenutnimi odgovori osnovnošolcev in srednješolcev je prišlo le pri tradicionalni ter spletni viktimizaciji. Študentje so v primerjavi s trenutnimi osnovnošolci in srednješolci poročali o višji stopnji tradicionalne ter spletne viktimizacije za obdobje osnovne in srednje šole. Keywords: osamljenost, socialna samopodoba, zaznana opora s strani vrstnikov, spletna viktimizacija, spletno nasilno vedenje Published in DKUM: 09.12.2020; Views: 1333; Downloads: 303
Full text (789,16 KB) |
7. Vzpostavitev projekta Hiša za otroke v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAna Rabzelj, 2020, undergraduate thesis Abstract: Dolgotrajni in kompleksni pravni postopki v fazah odkrivanja, preiskovanja in dokazovanja nasilnih kaznivih dejanj povzročajo sekundarno viktimizacijo, ki žrtvi pogosto povzroči dodatne škodljive posledice. Države so dolžne zagotoviti ustrezne ukrepe za zaščito žrtev v predkazenskem in kazenskem postopku, še posebno v primerih, ko je žrtev otrok. Republika Slovenija v svoji zakonodaji že ponuja posamezne mehanizme za zaščito mladoletnih žrtev kaznivih dejanj. Leta 2018 je pričela z implementacijo projekta Hiša za otroke po islandskem modelu Barnahus, da bi omogočila celostno in učinkovito multidisciplinarno in medinstitucionalno obravnavo otrok, žrtev ali prič kaznivih dejanj. Na enem mestu bo zagotovljena ustrezna zdravstvena in psihološka pomoč ter zaščita. Stremelo se bo k zmanjševanju števila razgovorov, ki jih bo z otrokom opravil isti usposobljen strokovnjak. Krepilo se bo medsebojno sodelovanje in obveščanje med pristojnimi službami, vključenimi v obravnavo. Strokovni delavci Hiše za otroke in glede na potrebo tudi zainteresirani predstavniki sodelujočih zunanjih institucij bodo deležni rednih dodatnih usposabljanj, kar pripomore k učinkovitemu in uspešnemu okrevanju žrtve. Z delovanjem Hiše za otroke bo zagotovljeno hitrejše ukrepanje v primerih obravnave otrok ter hkrati preprečevanje izpostavljenosti otroka večkratnemu podoživljanju travme. Keywords: diplomske naloge, hiša za otroke, sekundarna viktimizacija, žrtve, nasilje, nasilje nad otroki Published in DKUM: 09.09.2020; Views: 871; Downloads: 208
Full text (575,91 KB) |
8. Občutek varnosti v četrtni skupnosti Center, Ljubljana : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostDebora Nikić, 2020, undergraduate thesis Abstract: Da kriminaliteta in izvajanje kaznivih dejanj vpliva na našo varnost in zmanjšuje občutek varnosti, je splošno znano. Prebivalci lokalnih skupnosti so kaznivim dejanjem izpostavljeni v večji meri kot prebivalci na podeželjih, zato so ti posledično tudi večkrat žrtve kaznivih dejanj. Zaradi različnih dogajanj s katerimi se srečujemo v današnjem času, je med prebivalci prisotno veliko strahu in nezaupanja, kar bi lahko opredelili tudi kot strah pred kriminaliteto. Ideja za izdelavo diplomskega dela se je porodila zaradi zanimanja o občutku varnosti prebivalcev v četrtni skupnosti Center oziroma natančneje v območju Tabor. V samem območju se nahaja kar nekaj dejavnikov, ki bi jih lahko označili za povzročitelje strahu pred kriminaliteto in kateri vplivajo na zmanjšan občutek varnosti prebivalcev. Tako v diplomskem delu razpravljamo na splošno o kriminaliteti, občutku varnosti in dejavnikih, ki zmanjšujejo občutek varnosti. Prav tako pa je bila poleg razprave opravljena tudi raziskava s pomočjo anketnega vprašalnika. Prebivalcem različnih starosti so bila zastavljena anketna vprašanja, s podanimi odgovori pa pridobljeni različni rezultati, kateri so pokazali občutek varnosti teh prebivalcev in njihova mnenja o sami prisotnosti kriminalitete v območju ter o delovanju javnih organov, ki skrbijo za njihovo varnost. S pridobljenim rezultati in njihovo analizo je bilo ugotovljeno, da se prebivalci v svojem bivalnem okolju počutijo varne, in da so z opravljanjem tako policijskega dela kot dela mestnega redarstva zadovoljni. Keywords: diplomske naloge, četrtna skupnost, kriminaliteta, občina Ljubljana, občutek varnosti, policijska dejavnost, strah, varnost, viktimizacija Published in DKUM: 01.09.2020; Views: 578; Downloads: 94
Full text (1,01 MB) |
9. Punitivnost, viktimizacija in strah pred kriminaliteto pri študentih varstvoslovja - rezultati spletne anketeGorazd Meško, Jerneja Šifrer, Ljubo Vošnjak, 2012, original scientific article Abstract: Namen prispevka:
Prispevek obravnava razmerja med punitivnostjo, viktimizacijo in strahom pred kriminaliteto pri študentih varstvoslovja na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru.
Metode:
Za izvedbo raziskave smo uporabili vprašalnik. Podatke smo zbrali jeseni 2011 s spletnim anketiranjem študentov Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. Podatke smo analizirali s kvantitativnimi statističnimi metodami.
Ugotovitve:
Ugotovitve statistične analize kažejo, da predhodna viktimizacija ne vpliva na občutke ogroženosti pri študentih, vendar ima vpliv na zaznavo tveganja za možno viktimizacijo v prihodnosti. Retribucijo bolj zagovarjajo študenti, ki še niso bili viktimizirani. Analiza variance pokaže, da strah pred kriminaliteto oz. občutki ogroženosti na splošno ne vplivajo na punitivnost. Glede stališč do smrtne kazni kaže, da jo kot manj primerno kazen v sedanjem času navajajo študenti, ki se počutijo bolj ogroženo.
Omejitve/uporabnost raziskave:
Zaradi načina zbiranja podatkov in vzorca raziskava odraža značilnosti študentov varstvoslovja glede punitivnosti, strahu pred kriminaliteto in stališč do smrtne kazni.
Praktična uporabnost:
Rezultate študije je mogoče uporabiti za razpravo v okviru predmetov na Fakulteti za varnostne vede o kazenskih sankcijah, punitivnosti, penalnem populizmu in kazenskih sankcijah.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Študija je izvirna, čeprav gre za replikacijo metode iz mednarodne študije, saj gre za prvo takšno študijo z uporabo spletnega vprašalnika o punitivnosti, viktimizacijah in stališčih do smrtne kazni v slovenskem okolju in na študentih varstvoslovja. Keywords: punitivnost, viktimizacija, strah pred kriminaliteto, pregledne študije, študenti, varstvoslovje Published in DKUM: 30.04.2020; Views: 1274; Downloads: 60
Full text (1,09 MB) This document has many files! More... |
10. Kriminaliteta nad starejšimi in izhodišča za varno staranje v SlovenijiAnton Toni Klančnik, Tinkara Pavšič Mrevlje, 2013, review article Abstract: Namen prispevka:
Prispevek predstavlja statistiko kaznivih dejanj nad starejšimi (populacija nad 64 let) v letih od 2001 do 2011. Ob prikazu projekcij staranja prebivalstva v naslednjih petdesetih letih bo zagotovo prišlo tudi do povečanja kriminalitete nad starejšimi. Da bi bilo staranje v prihodnosti varnejše, prispevek preko statističnega pregleda opozarja na najbolj rizična področja kriminalitete nad starejšimi.
Metode:
Pregled statističnih podatkov policije v letih 2001 do 2011 in kratek pregled literature.
Ugotovitve:
Kriminaliteta nad starejšimi v Sloveniji se je v letih med 2001 in 2011 skoraj podvojila. Najpogostejša skupina kaznivih dejanj nad starostniki so premoženjski delikti (dobrih 80 %), sledijo kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine (dobrih 5 %), gospodarska kriminaliteta (skoraj 5 %) in kazniva dejanja zoper življenje in telo (skoraj 3 %).
Omejitve/uporabnost raziskave
Prispevek prikazuje dostopne podatke o kriminaliteti nad starejšimi. Omejitve zaključkov so vezane na težko dostopne podatke o tem, kakšne so težave starejših pri prijavi kaznivih dejanj (ali da do tega sploh pride) in kakšne vrste pomoč jim je pri tem nudena (če sploh).
Praktična uporabnost:
S pregledom značilnosti kriminalitete nad starejšimi v zadnjem desetletju poznamo tvegana področja, na podlagi katerih je mogoče oblikovati (oziroma nadaljevati) različne preventivne programe, usposabljanja za delavce institucij, ki so v stiku s starejšimi žrtvami kaznivih dejanj, in pripraviti ustrezne programe psihosocialne in medicinske pomoči žrtvam. Keywords: kriminaliteta, starejši, starostniki, viktimizacija, Slovenija Published in DKUM: 23.04.2020; Views: 883; Downloads: 31
Full text (367,69 KB) This document has many files! More... |