1. Video konference v zaporih : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMartin Pernišek, 2018, undergraduate thesis Abstract: V Sloveniji se soočamo s prezasedenostjo zaporov, varčevanjem na področju plač in z omejitvami pri zaposlovanju. V pričujoči diplomski nalogi razpravljamo o uporabi videokonference kot učinkoviti rešitvi navedenih problemov. Ta bi bila primerna, ker bi zmanjšala stroške, ki nastanejo pri spremljanju zaprtih oseb izven zaporskega okolja (npr. na sodišče) razbremenila pravosodne policiste, ki so preobremenjeni zaradi kadrovske podhranjenosti, pripomogla pa bi tudi k večji varnosti. Videokonferenčni sistem bi obsojencem poleg tega omogočil tudi pogostejše virtualne obiske svojcev, ki iz različnih razlogov ne morejo priti na obisk v zapor.
V diplomskem delu smo raziskovali uporabo videokonference za postopke na sodišču takrat, ko je obsojenec že nastanjen v zaporu. Predstavili smo vrste videokonferenc, njihove prednosti in slabosti. Predstavili smo zakonsko podlago za tovrstno zaslišanje in razložili, kako lahko uporaba videokonference prispeva k zmanjšanju tveganja za nastanek izrednih dogodkov in k zmanjšanju obremenjenosti zaporskega sistema, ki nastaja ob spremljanju zaprte osebe na sodišče. Grafično smo predstavili tudi stroške izvedbe tovrstnih spremstev za leto 2015.
Za empirični del naloge smo pripravili posebno anketo in jo razdelili med obsojence, ki prestajajo kazen zapora v Zavodu za prestajanje kazni zapora na Dobu pri Mirni. Ugotovili smo, kolikšen je odstotek obsojencev, ki imajo družinske člane v tujini in kolikšen je delež tistih, ki si želijo več stikov z družinami preko videokonference.
Keywords: diplomske naloge, videokonferenca, zavod za prestajanje kazni zapora, sodišča, spremstva obsojencev
Published in DKUM: 12.12.2018; Views: 1504; Downloads: 106
 Full text (3,31 MB) |
2. Možnosti uporabe informacijsko - komunikacijskih sredstev v pravdnem postopkuSara Vanovšek, 2018, master's thesis Abstract: Danes nas v moderni družbi informacijsko-komunikacijska tehnologija spremlja na vsakem koraku, uporabo informacijsko-komunikacijskih sredstev jemljemo za samoumevno. Tako tudi na področju pravosodja ni nobene razlike in je zato z vse hitrejšim razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije, ta prodrla tudi na področje delovanja sodišč.
Pravdni postopek je v Sloveniji urejen z Zakonom o pravdnem postopku, v okviru katerega zasledimo tudi določbe, ki omogočajo uporabo informacijsko-komunikacijskih sredstev v pravdnem postopku. Informacijsko-komunikacijsko tehnologijo lahko v okviru pravdnega postopka uporabimo v primeru vlaganja vlog na sodišče, pri čemer lahko to storimo elektronsko, sodišča lahko izrabijo tehnologijo kot pripomoček, s katerim ustvarijo elektronski zapisnik ali pa izvajajo dokaze s pomočjo videokonference. Sodišča lahko v postopkih (v primeru nepristojnosti, nudenja pravne pomoči in v postopkih s pravnimi sredstvi) med seboj komunicirajo elektronsko. Sodišče lahko na podlagi določb Zakona o pravdnem postopku opravlja vročanje pisanj s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Prav tako pa lahko sodišča uporabijo tehnologijo pri svojih končnih odločitvah in jih izdajo v elektronski obliki. S sprejetjem novele E Zakona o pravdnem postopku, pa je v določbe zakona prišlo tudi kar nekaj novosti, ki vlogo informacijsko-komunikacijske tehnologije še povečujejo oziroma ji dajejo še večji pomen, res pa je, da bo potrebno sedaj v praksi oblikovati sistem, ki bo lahko uresničil večjo (popolno) informatizacijo pravdnega postopka.
S primerjavo slovenskih in avstrijskih določb, ki omogočajo uporabo informacijsko-komunikacijskih sredstev, njuna podobnost ne preseneča, saj se je slovenska pravna ureditev v veliki meri zgledovala po avstrijski ureditvi.
Keywords: Informacijsko-komunikacijska tehnologija, center za informatiko, e-sodstvo, elektronsko poslovanje, elektronski podpis, ZPP-E, videokonferenca, Avstrija.
Published in DKUM: 03.07.2018; Views: 1138; Downloads: 136
Full text (765,89 KB) |
3. DOKAZOVANJE V SPORIH MAJHNE VREDNOSTI Z EVROPSKO DIMENZIJOMateja Madžarac, 2015, undergraduate thesis Abstract: Evropska unija je z vzpostavitvijo enotnega trga med državami članicami ter posledično padcem mej in omejitev glede prostega pretoka ljudi, blaga, storitev in denarja ustvarila ugodno okolje za posameznike in podjetja, ki so tako pridobili možnost poslovanja in nakupovanja po vseh državah Evropske unije.
Hkrati z vzpostavitvijo ugodnega gospodarskega okolja pa mora Evropska unija vzpostaviti tudi pogoje za ustrezno pravno varstvo, kadar katera od strank civilnopravnega razmerja ne izpolni svoje obveznosti.
V diplomskem delu se bom osredotočila predvsem na dokazovanje v evropskih sporih majhne vrednosti, saj je to v čezmejnih sporih velikokrat oteženo. Ti postopki so posameznikom in podjetjem še vedno precej tuji, saj gre za stranke, ki so v različnih državah in za njih veljajo različni pravni redi, katerih predpisi pa so stranki in velikokrat tudi sodnemu osebju neznani. Da bi se zagotovila čim večja pravna varnost v teh sporih, je bila na ravni Evropske unije sprejeta Uredba (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti, ki je s številnimi določili poenostavila dokazovanje v evropskih sporih majhne vrednosti. Hkrati bom navedla tudi razlike v postopku majhne vrednosti v slovenski zakonodaji, ki je urejen v Zakonu o pravdnem postopku ( v nadaljevanju ZPP). V nadaljevanju bom opisala, kako lahko sodišča pridobivajo dokaze z medsebojnim sodelovanjem, na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah. Ker obe uredbi spodbujata uporabo informacijske tehnologije za izvajanje dokazov, bom v zadnjem poglavju opisala možnosti in postopek uporabe videokonference.
Keywords: spori majhne vrednosti, evropski spori majhne vrednosti, Uredba (ES) št. 861/2007, čezmejno dokazovanje, Uredba Sveta (ES) št. 1206/2001, videokonferenca
Published in DKUM: 07.07.2015; Views: 1866; Downloads: 343
Full text (341,90 KB) |
4. VIDEOKONFERENCE - UPORABA MED ŠTUDENTSKO POPULACIJOEva Grabner, 2011, undergraduate thesis Abstract: Videokonferenčna komunikacija postaja vedno bolj priljubljen element sodobne informacijsko-komunikacijske družbe. Videokonferenčni sistemi so s svojimi tehnološkimi zmogljivostmi zabrisali meje prostora in časa. Takšna vrsta komunikacije bo v naslednjih letih še povečala svoj vpliv in postala nepogrešljivi del vsakodnevne komunikacije vsakega posameznika, zato smo se odločili, da v tej diplomski nalogi natančneje predstavimo videokonferenčne sisteme iz tehnološkega in družboslovnega vidika. Predstavili bomo razvoj videokonferenc, videokonference visoke ločljivosti, delitev videokonferenčnih sistemov, potrebno videokonferenčno in programsko opremo. Predstavili bomo tudi potek videokonference v praksi in podali napotke za uspešno videokonferenčno komuniciranje (ureditev prostora, videokonferenčni bonton). Predstavili bomo tudi uspešno opravljeno raziskavo, v kateri je sodelovalo 400 študentk in študentov iz Slovenije. S slednjo želimo pokazati na uporabo videokonferenčne komunikacije med študentsko populacijo.
Keywords: videokonferenca, internetna videokonferenca, videokonferenčna oprema, videokonferenčni bonton, videokonferenčni stik
Published in DKUM: 05.07.2011; Views: 11589; Downloads: 424
Full text (2,44 MB) |
5. Digitalni prenos video signala v naročniški zanki : diplomsko delo univerzitnega študijaAleksander Fišinger, 1999, undergraduate thesis Keywords: telekomunikacije, ISDN, komprimiranje, statična slika, gibljiva slika, MPEG, bakreni vodi, xDSL, videokonferenca, ekonomska upravičenost, matematični model
Published in DKUM: 26.07.2007; Views: 3052; Downloads: 0 |
6. |
