1. Primerjava kazalnikov dobrega počutja v vezani in prosti reji krav molznic : diplomsko deloDoris Filipič, 2023, undergraduate thesis Abstract: Znano je, da se v rejah krav molznic pojavljajo težave z dobrim počutjem živali, še zlasti so pogoste kritike vezane reje krav molznic, pri čemer živalim ni omogočeno prosto gibanje, zaradi česar je omejeno izražanje naravnega obnašanja. V Sloveniji je vezana reja krav molznic prisotna na 65–70 % kmetij z mlečno proizvodnjo. Cilj diplomskega dela je bil preveriti stopnjo dobrega počutja krav molznic v vezani reji v primerjavi s prosto rejo. V raziskavo smo vključili pet kmetij z vezano in pet kmetij s prosto rejo krav molznic različnih velikosti (devet do 62 krav molznic) z območja SV Slovenije. Dobro počutje krav molznic smo ocenjevali s protokolom Welfare Monitor, ki je skrajšana različica protokola Welfare Quality®, s katerim ocenimo ustreznost krmljenja, nastanitve (bivalnih pogojev), zdravstvenega stanja in obnašanja živali. Glede na rezultate ne moremo potrditi izključne prednosti enega načina reje. V prosti reji so se kot ugodnejši izkazali bivanjski pogoji, delno tudi zdravstveno stanje (manj bolezni), po drugi strani smo v vezani reji ugotovili manj poškodb, prav tako se v manjši meri izvajajo rejski ukrepi, ki živalim povzročajo bolečine (odstranjevanje rogov). V obeh sistemih reje obstajajo številne možnosti izboljšav, ki vodijo v izboljšanje stanja počutja krav molznic. Za zagotavljanje dobrega počutja živali je ključnega pomena tudi rejski vidik (skrbnost rejca).
Keywords: dobro počutje živali, krave molznice, protokol Welfare Monitor, prosta reja, vezana reja
Published in DKUM: 06.10.2023; Views: 648; Downloads: 44
 Full text (975,86 KB) |
2. Primerjava rentabilnosti sistema tla;enega gnoja in vezane reje govediZvonko Šlamberger, 2015, bachelor thesis/paper Abstract: Na kmetiji Leva-Šlamberger smo v letu 2015 izvajali poskus, v katerem smo primerjali rentabilnost sistema tlačenega gnoja in vezane reje govedi. Pri tem smo se osredotočili na dobljene količine gnoja, porabo nastilja in količino vloženega dela. Poskus smo izvajali od 1. maja 2015 do 31. julija 2015; vanj smo vključili dve skupini po dve živali. V sistemu tlačenega gnoja smo imeli dva pitanca, v vezani reji pa dve telici. Povprečna telesna masa živali je znašala 455 kilogramov. Rezultati meritev so pokazali, da v vezani reji dnevno porabimo povprečno 0,066 m3 nastilja in iz hleva odpeljemo povprečno 0,139 m3 gnoja. V sistemu tlačenega gnoja je bila povprečna poraba nastilja 0,035 m3 na dan in 0,116 m3 spravljenega gnoja na dan. Ugotovili smo, da sta poraba nastilja in količina proizvedenega gnoja manjša v sistemu tlačenega gnoja in da za ta opravila porabimo tudi manj časa. Tako nam v sistemu tlačenega gnoja delo vzame 5 minut, v vezani reji pa 7 minut, saj nastiljanje in spravilo gnoja opravljamo dvakrat dnevno. Sistem tlačenega gnoja je tudi boljše zasnovan, saj so živali proste, hlev je zračnejši in delo lahko poteka mehanizirano.
Keywords: hlev, vezana reja, tlačen gnoj, hlevski gnoj, nastilj, učinkovitost
Published in DKUM: 07.12.2015; Views: 1548; Downloads: 395
Full text (1,40 MB) |
3. |
4. |
5. Izkazani trend prireje mleka v prosti in vezani rejiAnja Simrajh, 2012, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo primerjali dve kmetiji z različnim sistemom reje in načinom molže: prosta reja – molzišče, privezana reja – molzne enote in mlekovod. Vse podatke o prireji mleka smo pridobili preko portala CPZ Govedo na Kmetijskem Inštitutu Slovenije s soglasji obeh rejcev in iz letnih poročil KIS-a – Rezultati kontrol prireje mleka in mesa. Cilj naloge je bil analizirati in primerjati nekatere proizvodne in reprodukcijske rezultate črede krav molznic v obdobju 2004 do 2009. Poskušali smo ugotoviti vpliv načina reje na posamezne parametre mlečnosti: količina mleka, vsebnost beljakovin in maščob v mleku Ker smo imeli na voljo podatke za daljše časovno obdobje, smo lahko s pomočjo izračunov trenda nakazali osnovno smer razvoja kmetij. Na osnovi analize rezultatov kontrole produktivnosti smo ugotovili, da je mlečnost, vsebnost beljakovin in maščob večja na kmetiji s sistemom proste reje, boljši so tudi reprodukcijski rezultati.
Keywords: Ključne besede: prosta, vezana reja, prehrana, reprodukcija, trend
Published in DKUM: 26.07.2012; Views: 2136; Downloads: 133
Full text (873,68 KB) |
6. Mlečnost krav po spremembi sistema rejePolona Marin, 2011, undergraduate thesis Abstract: Cilj naloge je bil prikazati spremembo v mlečnosti v času selitve živali iz hleva z vezano rejo in molžo na mlekovod v hlev proste reje in molžo v molzišču. V obdobju šestih mesecev smo opazovali 22 krav molznic. V raziskavo so bile vključene le živali, ki so bile v omenjenih šestih mesecih v stadiju laktacije. Nadalje smo prikazali tudi mlečnost kmetije po letih pred in po selitvi, na podlagi česar smo ugotovili, da se je mlečnost po selitvi v hlev s prosto rejo zmanjšala, vsebnost beljakovin in maščob v mleku pa povečala. Porast maščob in beljakovin je tudi posledica kakovostnejšega krmnega obroka, ki se živalim v novem hlevu poklada z mešalno prikolico.
Keywords: mlečnost, krave, molznice, vezana reja, prosta reja
Published in DKUM: 14.11.2011; Views: 3027; Downloads: 255
Full text (613,17 KB) |
