Search the digital library catalog

Abstract: V magistrskem delu predstavimo različne metode za merjenje vetra, ki se uporabljajo v svetu balonarstva. Razvijemo dve novi metodi, ki za merjenje uporabljata dron. Prva za meritve uporablja padalo, druga analizo nagiba med lebdenjem drona. Izberemo metrike za določitev primernosti metod in medsebojno primerjavo rezultatov meritev.
Keywords: veter, meritev, droni
Published in DKUM: 13.10.2023; Views: 359; Downloads: 38
Full text (3,22 MB)

Abstract: Že skupna kmetijska politika (SKP) govori o ciljih, da je potrebno na področju kmetovanja sprejemati ukrepe, s katerimi bomo dosegli, da bodo ljudje imeli na razpolago dobro in cenovno dostopno hrano ter da bodo kmetovalci lahko zaslužili za dostojno življenje. Glede na podatke o analizi stanja slovenskega kmetijstva in živilstva v strategiji za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020, da se je od leta 2000 število organizacij in obdelovalna površina zmanjšala, je še toliko bolj pomembno, da so projektne dejavnosti naravnane tako, da spodbujajo in omogočajo strokovno raziskovanje na tem področju, katerih rezultati bodo omogočili lažje upravljanje in bodo imeli vpliv na širšo družbo. Pridelovalci sadja, so zelo odvisni od vremenskih razmer in drugih vplivov, s tem pa tudi njihov ekonomski položaj. Pridelovalci se pri svojem delu, bodisi pri zasnovi novih ali pri upravljanju že obstoječih nasadov zanašajo na podatke okóljskih parametrov, ki so večkrat pogojeni s poznavanjem zgodovine območja. Nekateri trenutno dostopni podatki okóljskih parametrov, so dostopni na spletni strani Agencije Republike Slovenije za Okolje, vendar v okrnjeni obliki in le za točko kjer se nahaja vremenska postaja. Ti podatki so koristni za analizo večjih površin na območju Republike Slovenije, vendar agronomu ne zadoščajo popolnoma za pravočasno ukrepanje ali snovanje novega nasada. Običajno so nasadi tudi lokacijsko oddaljeni od upravitelja nasada in ga le-ta lahko spremlja le s fizični pregledi na terenu. Dodaten vpliv na odločitve ima tudi terenska postavitev nasada, ki je večkrat razgibana in ima različne mikroklimatske pogoje. Da bi pravočasno preprečili morebitne bolezenske ali vremensko povzročene težave in pravočasno ukrepali, pa morajo biti ti pregledi zelo pogosti. Težavno je še posebej takrat, kadar je govora o več hektarjev velikih nasadih. S tovrstnimi težavami se sooča tudi Slovensko strokovno društvo lupinarjev (SSDL), katerega cilj je povečanje obsega pridelave orehov, lešnikov, kostanja in mandlja v Sloveniji z vpeljavo gospodarnih in okolju prijaznih tehnologij pridelave in dodelave. Težavo pozebe in ukrepe je že opisalo SSDL, ki se ukvarja tudi z informiranjem potrošnikov, kot tudi brošura (zašita pred spomladansko pozebo – ZPSP), ki jo je izdalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano jasno izpostavlja problem pozebe in preventivne zaščite ter kaj je pomembno pri načrtovanju nasadov. V projektu smo se ukvarjali z načrtovanjem sistema, s katerim bi bilo mogoče zajemati vse mikroklimatske parametre, kot so; temperatura in relativna vlažnost zraka in zemlje, količina padavin, osončenost (tudi notranjost krošenj), UV indeks, detekcija toče in kot ukrepi; namakanje in pršenje v primeru nevarnosti pozebe oziroma suše. S pomočjo omenjenih podatkov, ki so merjeni razpršeno v nasadu, je mogoče preventivno ukrepati v primeru pozebe, suše, bolezni ipd.. Ti podatki so nujni pri načrtovanju novih nasadov, da so uspešni in bo zanje potrebnih karseda najmanj ukrepov. S tem se ukvarja SSDL kot tudi drugih raziskovalci in pridelovalci sadja. Potrebo po tovrstnih podatkih jasno izpostavlja ZPSP za uspešno načrtovanje nasadov. S projektom smo vključene študente usmerili v zbiranje in raziskovanje literature na temo zastavljenega projekta. Ker gre v večini za študente, ki vstopajo na svojo pot študija in organiziranega dela v okviru projektov, so večinski rezultati projekta v obliki pridobitve novih kompetenc in organiziranih delovnih izkušenj študentov, končen teoretično zasnovan sistem, katerega bi bilo mogoče s tehnično podporo ustreznega kvalificiranega kadra laboratorija in finančno podporo bodisi vključenega društva ali podjetja, pripeljati do praktične realizacije izdelka za uporabo v praksi, kot je bilo tudi zastavljeno s cilji samega projekta.
Keywords: Senzorsko omrežje, mikroklimatski parametri, orehi, lešniki, pozeba, namakalni sistem, suša, toča, veter, kmetovanje
Published in DKUM: 23.05.2018; Views: 2174; Downloads: 181
Full text (7,82 MB)

Abstract: Veter je obnovljivi energetski vir, ki ga v Sloveniji premalo izkoriščamo. Slovenija ima zaradi svoje reliefne zgradbe veliko primernih območij za gradnjo vetrnic, ki pa so slabo izkoriščene v primerjavi z Evropo. Vetrnice imajo minimalni vpliv na okolje, okolju so ekološko prijazne, saj ne povzročajo izpusta CO2. V projektni nalogi bomo raziskali področje v Prekmurju, kot morebitno primerno območje za gradnjo vetrnic. V prvem delu projektne naloge smo pregledali dosedanje projekte za gradnjo vetrnic v Sloveniji. V drugem delu smo analizirali vetrnice v svetu in Sloveniji, predstavili njihov ekološki in ekonomski učinek na okolje in poiskali primerna območja za gradnjo vetrnic v Sloveniji na podlagi podatkov Agencije Republike Slovenije za okolje. Primerjali smo pridobivanje energije z vetrnicami z drugimi načini pridobivanja energije. V tretjem delu projektne naloge smo se osredotočili na gradnjo vetrnic v Prekmurju. Primerjali smo vetrnice v Prekmurju z elektrarno na reki Muri in predstavili idejni projekt za postavitev vetrnic v Prekmurju. Cilj naloge je poiskati nekaj primernih območij za gradnjo vetrnic v Prekmurju. Projektno delo smo zaključili z ugotovitvijo, da Prekmurje ni primerno za gradnjo velikih vetrnic, ampak le za gradnjo malih vetrnic, ker je potrebna minimalna hitrost vetra 1.5 m/s.
Keywords: veter, vetrna elektrarna, vplivi, omejitve, gradnja, varstvo okolja
Published in DKUM: 03.10.2017; Views: 2044; Downloads: 326
Full text (2,00 MB)

Abstract: Diplomsko delo predstavlja idejni projekt postavitve ene vetrne elektrarne za izbrano mesto Košenjak. Predpostavljam investitorja, ki je v projekt pripravljen vložiti 70 % lastnih sredstev. Predmet dela je smotrnost postavitve vetrne elektrarne. Postavitev mora biti energetsko, ekonomsko in okoljsko upravičljiva. Pri ugotavljanju ekonomske upravičenosti postavitve vetrne turbine je ključna ocena povrnitve začetne investicije. Na podlagi te ocene se odločamo o potencialni uresničitvi ali opustitvi projekta. Umeščenost vetrnice v okolje je v našem primeru skladna z omejitvami NATURA 2000, EPO in NV. Na mestu Košenjak so za učinkovito izrabo vetrne energije hitrosti vetra preko daljšega obdobja (nekaj deset let) dovolj visoke. Za statistično oceno relativne gostote porazdelitve verjetnosti hitrosti vetra smo uporabili uveljavljeno metodo Weibull. Za izbiro optimalne turbine smo za različne nazivne hitrosti turbin enakih nazivnih moči izračunali teoretično potrebno površino rotorja in letno proizvedeno energijo ter ceno turbine. Izbrali smo tisto turbino, ki ima največje razmerje med proizvedeno energijo in ceno vetrnice. Projekt postavitve vetrne elektrarne na mestu Košenjak se je izkazal za ekonomsko donosnega.
Keywords: obnovljivi viri, veter, vetrna elektrarna, električna energija, ekonomika projekta
Published in DKUM: 27.10.2015; Views: 2214; Downloads: 232
Full text (1,05 MB)

Abstract: Spletna aplikacija omogoča oddaljen nadzor nad podatki posameznih merilnih celic. Opis: - pregled javljanj posameznih celic in kontrola lastnega napajanja, - pregled in izvoz meritev posameznih senzorjev, - analizo podatkov (intenzivnost turbulence "Turbulence intensity" in gostota vetrne energije "Wind power density"), - grafični prikaz posameznih merjenih in izračunanih veličin za potrebe analize (povprečna hitrost vetra, gostota vetrne energije, wind rose diagram), - klasični meteorološki graf z vsemi merilnimi vrednostmi na enem grafu z dodanimi minimalnimi, maksimalnimi in povprečnimi vrednostmi), - primerjavo med podatki istega tipa po različnih mikro-lokacijah.
Keywords: veter, energija vetra, intenzivnost turbulence, gostota vetrne energije, programska oprema
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 3245; Downloads: 73
Link to full text