| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
UGOVOR VESTI ZDRAVNIKA
Nina Škrlec, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi se ukvarjam s pravico do ugovora vesti, bolj natančno ugovorom vesti zdravnika. V nalogi sem predstavila zakonsko ureditev ugovora vesti zdravnika v Sloveniji, v nadaljevanju pa tudi, v kakšnih primerih je ugovor mogoče uveljavljati. Iz tuje literature je razvidno, da je po svetu ta tematika veliko obravnavana zaradi nastalih problemov v praksi. Kolikor sem lahko razbrala iz slovenskih člankov in po pogovoru s strokovnjaki, zaenkrat hujših težav še ni, a kljub temu se situacija lahko kaj hitro spremeni. Na ta problem tudi opozarjam skozi svojo nalogo. V nalogi je prikazan tudi primerjalno pravni vidik ugovora vesti. Iz te primerjave je razvidno, da veliko evropskih in tudi drugih držav priznava to pravico. Nato sem tudi s pomočjo intervjujev poskušala ugotoviti, kako poteka postopek uveljavljanja pravice do ugovora vesti v praksi in kaj menijo zdravniki in drugi strokovnjaki o zakonski ureditvi te pravice. Na koncu sem izrazila še svoje mnenje v zvezi z obravnavano temo in kje vidim pomanjkljivosti zakonske ureditve ter kaj bi se v prihodnje dalo izboljšati na tem področju.
Keywords: Ugovor vesti, zdravnik, vest, morala, abortus, evtanazija
Published: 15.06.2010; Views: 5609; Downloads: 1026
.pdf Full text (443,99 KB)

2.
PRAVICA ZDRAVSTVENIH DELAVCEV DO UGOVORA VESTI
Vesna Bućan, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Na področju medicine se ugovor vesti razume kot zavrnitev nečesa, kar ni v skladu s posameznikovo vestjo, moralnimi, humanitarnimi, filozofskimi ali etičnimi načeli. Ker je moralna plat vsakega človeka pomembna za njegovo integriteto, je v civiliziranem svetu uzakonjena pravica do ugovora vesti. Na medicinskem delovnem področju slej ko prej pride do razhajanj med pravno in poklicno (deontološko) normo. Da bi našli kompromis med obema nasprotujočima se normama in omogočili posamezniku izhod iz konflikta in ustvarili normalno delovanje dela, sprejema slovenski pravni red institut ugovora vesti, ki v posameznem primeru posameznemu zdravstvenemu delavcu pod določenimi pogoji omogoča, da pravne norme ne izpolni in s tem tudi ne ravna protipravno. V diplomski nalogi sem želela predvsem prikazati, kakšna je ureditev ugovora vesti v zdravstvu, natančneje zdravnika in medicinskih sester, njuna primerjalnost ter izpostaviti morebitne pomanjkljivosti in podati svoje predloge v pojavnosti le teh. Če na kratko povzamem je ugovor vesti pravica zdravstvenega osebja, da ne sodelujejo oziroma zavrnejo izvršitev pri določenem posegu (pr. splav, oploditev z biomedicinsko pomočjo...), ker ni v skladu z njihovo vestjo. V njihovi dispoziciji je, ali bodo določen poseg opravili ali ne. Pri tej pravici trčita interes zdravnika, ki zakonitega medicinskega posega ne želi opraviti, saj ni v skladu z njegovo vestjo, ter interes pacienta, ki želi, da se mu poseg opravi. Različna stališča v tem pogledu izhajajo z različnih stališč o življenju še nerojenega otroka, kar je stvar osebnega prepričanja in osebne vesti prizadetih; spoštovati pa je potrebno eno in drugo.
Keywords: Moralna pravica, moralna dolžnost, kodeks, vest, ugovor vesti, ugovor vesti zdravnika, ugovor vesti medicinske sestre.
Published: 09.06.2011; Views: 10000; Downloads: 1117
.pdf Full text (452,26 KB)

3.
UGOVOR VESTI V ZDRAVSTVU V RS
Lea Fabjan, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Uvodoma so predstavljeni pojmi s katerimi sem se najpogosteje srečala ob branju literature in drugih virov nanašajoč se na dotični predmet raziskovanja t.j. ugovor vesti v zdravstvu v Republiki Sloveniji. V nadaljevanju sem se posvetila zgodovinskemu aspektu ugovora vesti t. j. kako je ugovor vesti postal ena izmed ustavno priznanih temeljnih človekovih pravic v sistemu zdravstva oziroma se je razvijal do te stopnje tako na mednarodni ravni kot tudi na nacionalni ravni. Podana in pojasnjena je pozitivna zakonodaja v Republiki Sloveniji, ki umešča ugovor vesti kot pravico v zdravstvenem sistemu. Predstavljen je tudi postopek uveljavljanja dotične pravice in pa njena problematičnost glede na konflikt interesov med posameznimi subjekti. V diplomski nalogi je obravnavana ureditev uveljavljanja ugovora vesti na posameznih področjih zdravstva, ki izhaja iz poklicnoetičnih kodeksov. Izpostavljeni so primeri medicinskih posegov na posameznih zdravstvenih področjih, kjer se najbolj pogosto udejanja pravica do ugovora vesti. V sklepu so podane ugotovitve, da je pravica do ugovora vesti v zdravstvu v konfliktu s pravico do zdravstvenega varstva in da je v slovenski zakonodaji določena relativno ohlapno, vendar dovolj določno, da se jo lahko zagotavlja. Institut je urejen tako v Ustavi RS kot v področnih zakonih in drugih predpisih. Predstavljene so tudi rešitve, ki bi morda odpravile problematiko uporabe ugovora vesti.
Keywords: Etika, vest, ugovor vesti, moralna pravica, objektivizacija morale, pravica zdravstvenega osebja, zdravstveni poseg.
Published: 16.07.2015; Views: 1218; Downloads: 403
.pdf Full text (666,53 KB)

Search done in 0.04 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica