| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 28
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Uporaba 3D terestričnega laserskega skeniranja za določanje vertikalnih pomikov
Luka Štraus, 2021, master's thesis

Abstract: Inženirska geodezija je nepogrešljiv del gradbenih projektov. V želji po učinkovitih in hitrih meritvah postaja za inženirje vse bolj uporabna tehnologija terestričnega laserskega skeniranja (TLS). Magistrsko delo predstavi tehnologijo 3D terestričnega laserskega skeniranja, zgradbo sistema, principe merjenja ter osnovne elemente kakovosti. Prav tako razdela postopek uporabe terestričnih laserskih skenerjev. Rezultat merjenja je oblak točk, ki potrebuje obdelavo s programsko opremo. Obdelava obsega registracijo oblaka točk, georeferenciranje, filtriranje, odstranjevanje šumov, oblikovanje mreže z modeliranjem ter analizo in interpretacijo meritev. Eksperimentalni del magistrskega dela zajema izvedbo eksperimentalne analize vertikalnih pomikov lesenih nosilcev pod različnimi meteorološkimi pogoji, ki je sestavljena iz geodetskih meritev in obdelave izmerjenih podatkov s pomočjo programske opreme Cyclone REGISTER 360 in Cyclone 3DR. Rezultati meritev vertikalnih pomikov s terestričnim laserskim skenerjem in robotizirano totalno postajo so ovrednoteni in primerjani s pomiki iz statične analize.
Keywords: vertikalni pomiki, terestrično lasersko skeniranje, georeferenciranje, inženirska geodezija, meritve
Published: 05.03.2021; Views: 177; Downloads: 38
.pdf Full text (4,98 MB)

2.
Inoviran model kontinuiranega spremljanja deformacij letaliških vzletno-pristajalnih stez
Damjan Doler, 2020, doctoral dissertation

Abstract: Zahteve po mobilnosti so v današnji družbi zelo visoke. Za učinkovito mobilnost je potrebna tudi gosto razpredena mreža objektov in poti, po katerih se ljudje, blago in informacije lahko premikajo. Vsled tega je zagotavljanje dobro razvite in široko razpredene logistične infrastrukture nujno potrebna. Ključnega pomena je tudi njena kakovost, predvsem zaradi povečanih zahtev po varnosti. Tako razširjenost kot tudi kakovost pa pomembno vplivata na celoten logistični sistem in na mednarodno konkurenčnost. Logistični sistem je učinkovit, če vsi členi v njem delujejo brezhibno. Spremljanje stanja logistične infrastrukture, ki je ključni del logističnega sistema, razvoj modelov za spremljanje stanja logistične infrastrukture in vključevanje teh modelov v sisteme upravljanja transporta so odločilnega pomena. Eden izmed tipov logistične infrastrukture je tudi letališka infrastruktura, njen pomemben del je vzletno pristajalna steza. Vzletno pristajalne steze so izpostavljene vsakodnevnim obremenitvam zaradi pristajanja in vzletanja zrakoplovov ter drugim vplivom iz okolja, ki povzročajo deformiranje steze, zato je potrebno spremljanje njihovega stanja in izvajanje rednega vzdrževanja. Nastale deformacije na površju vzletno pristajalnih stez ovirajo pilotovo upravljanje zrakoplova in predvsem lažjim zrakoplovom povzročajo težave pri pristajanju ali vzletanju. Težave se prav tako kažejo v slabšem oprijemu, neenakomerni obrabi pnevmatik, v delovanju merskih inštrumentov in nemirni vožnji, kar lahko povzroči poškodbe ali celo uničenje zrakoplovov oziroma njihovih delov. V doktorski disertaciji smo se zato najprej osredotočili na raziskovanje kritičnih elementov, ki povzročajo motnje v delovanju logističnega sistema. Podrobneje smo se usmerili na raziskovanje letališke infrastrukture, predvsem z vidika odkrivanja in spremljanja deformacij vzletno pristajalnih stez, in na raziskovanje njihovega vpliva na učinkovitost delovanja logističnega sistema. V ta namen smo v nadaljevanju zasnovali in predlagali procesni model vzdrževanja in model spremljanja vertikalnih odstopanj ter deformacij vzletno pristajalnih stez. Predlagan model temelji na uporabi geodetskih metod. Rezultat modela nam prikaže stanje oziroma poškodovanost vzletno pristajalnih stez. V nadaljevanju smo model povezali in vključili v predlagan sistem upravljanja vzdrževanja. Na ta način lahko upravljavcu letališča in službi, zadolženi za vzdrževanje, zagotovimo podatke, potrebne za ustrezno in pravočasno odločanje o načinu in obsegu izvedbe vzdrževalnih ali obnovitvenih del. Rezultate predlaganega modela, tj. območja vertikalnih odstopanj in deformacij, smo v zaključku doktorske disertacije prikazali z uporabo obogatene resničnosti, ki omogoča prikaz rezultatov v interakciji z resničnim okoljem.
Keywords: logistična infrastruktura, geodezija, vzletno-pristajalna steza, deformacija, vertikalni pomik, zaznavanje razpok, model, monitoring
Published: 14.08.2020; Views: 382; Downloads: 73
.pdf Full text (7,77 MB)

3.
Vizualizacija vodenja hidravličnega cilindra
Ivan Novak, 2019, master's thesis

Abstract: V okviru magistrske naloge je izdelan hidravlični sistem s položajnim in avtomatičnim vodenjem pomika batnice vertikalnega hidravličnega valja z aktivnim nastavljanjem hitrosti. Vodenje je izvedeno s pomočjo računalnika z ustreznim programskim vmesnikom in industrijskem krmilnikom . Izdelana je vizualizacija celotnega procesa katera omogoča njegov popolni nadzor. Poleg hidravličnega valja in računalnika, ključne komponente pri izvedbi sistema predstavljajo elektrohidravlični proporcionalni potni ventil in inkrementalni dajalnik. V smiselnem zaporedju je prikazana zasnova in izvedba celotnega sistema, ki vsebuje načrte električne priključitve naprav z industrijskim krmilnikom Siemens S7-1200. Celotnemu sistemu je dodan še brezstični način vodenja z mobilno aplikacijo »S7 PLC HMI«, katera uporablja Wi-Fi usmerjevalnik za komunikacijo med mobilnim telefonom in krmilnikom. Potek programiranja krmilnika je bil prilagojen vizualizacijskem okolju in mobilni aplikaciji, da se omogoči vzporedno vodenje celotnega procesa.
Keywords: vertikalni hidravlični valj, krmilnik, vizualizacija, inkrementalni dajalnik, elektrohidravlični proporcionalni potni ventil, mobilna aplikacija, PLK.
Published: 27.09.2019; Views: 495; Downloads: 83
.pdf Full text (5,03 MB)

4.
Sanacija rastlinske čistilne naprave Motovilci
Jože Volf, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na dejanski primer sanacije rastlinske čistilne naprave v kraju Motovilci. Predstavljen bo nastanek odpadnih vod, njihove značilnosti in čiščenje le-teh. Podrobno bom predstavil tudi delovanje rastlinske čistilne naprave v odvisnosti od toka vode skozi njih ter bolj podrobno horizontalni, vertikalni ter kombinirani sistem podpovršinskega toka vode, ki se nanaša na dejanski primer nadgradnje horizontalnega toka z vertikalnim na rastlinski čistilni napravi Motovilci. V sami sanaciji si bomo ogledali problematiko dosedanjega stanja in rešitve, vezane na kanalizacijsko omrežje, kot tudi samo rastlinsko čistilno napravo. S slikovnim gradivom bomo dodobra prikazali način gradnje grede z vertikalnim tokom, z rezultati prvih meritev pa izsledke sposobnosti sanirane rastlinske čistilne naprave.
Keywords: odpadne vode, čiščenje odpadne vode, horizontalni tok, vertikalni tok, prve meritve
Published: 09.09.2019; Views: 566; Downloads: 52
.pdf Full text (3,86 MB)
This document has many files! More...

5.
Numerična simulacija trka pri pristanku letala z možnostjo navpičnega vzletanja in pristajanja
Vasja Plesec, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi so predstavljena priporočila za snovanje varnega letala odpornega na vertikalni trk. Sestavo letala smo razdelili na tri glavne komponente namenjene absorpciji energije v primeru vertikalnega trka: sedež, struktura trupa in podvozje. Za vsak del posebej je bila izvedena eksplicitna časovno odvisna numerična simulacija v programskem paketu Abaqus/Explicit. Iz dobljenih rezultatov smo med seboj primerjali pospeške, ki delujejo na telo potnika ter sile in pomike strukturnih delov, iz katerih se vidi količina absorbirane energije. Na koncu smo izvedli še računalniško simulacijo sestave generičnega letala, ki je vsebovalo vse zgoraj naštete komponente.
Keywords: vertikalni trk letala, eksplicitne numerične simulacije, absorpcija energije, metoda končnih elementov, deformacijska struktura
Published: 06.05.2019; Views: 548; Downloads: 66
.pdf Full text (5,98 MB)

6.
Vertikalni sporazumi v energetskem sektorju
Tim Mijailović, 2018, master's thesis

Abstract: Avtor se v magistrskem delu ukvarja z vertikalnimi sporazumi, ki se pojavljajo na različnih stopnjah dobave električne energije in zemeljskega plin. Vertikalni sporazumi so v energetskem sektorju pogosto uporabljen pogodbeni model. Že ime samo razkrije, da se tovrstne pogodbe aplicirajo zgolj na vertikalne tipe razmerij. Komisija in tudi evropski zakonodajalec že od nekdaj priznavate drugačne učinke sporazumov, glede na to ali so sklenjeni med konkurenti (horizontalno razmerje) ali pa med podjetji, ki delujeta vsaka na različni stopnji dobavne/distribucijske verige. Povedano drugače, glavna karakteristika vertikalnih razmerij je, da predstavlja produkt enega podjetja »input« drugega. To pomeni, da so dejavnosti pogodbenic sporazuma medsebojno dopolnjujoče, oz. komplementarne. V teoriji je na splošno priznan manjši negativni učinek, ki ga lahko ustvarijo vertikalni pogodbeni odnosi. Neposredno to priznava tudi Komisija, ko je s sprejetjem Uredbe 330/2010 vzpostavila t.i. varni pristan, ki varuje vertikalne sporazume, ki vsebujejo določene omejitve konkurence pred prepovedjo iz člena 101 (1) PDEU, vse dokler so kumulativno izpolnjeni vsi pogoji iz uredbe. Dodana vrednost te uredbe je ravno v določitvi uporabe člena 101(3) PDEU za nekatere skupine vertikalnih sporazumov, ki sicer spadajo pod člen 101(1) PDEU. S tem je Komisija a priori opredelila skupino vertikalnih sporazumov, za katere je mogoče z zadostno gotovostjo zatrjevati, da izpolnjujejo pogoje iz člena 101(3) PDEU. Slednji odstavek je še vseeno zadnja možnost, da pogodbenici vertikalnega sporazuma dokažeta, da sporazum prinaša učinkovitosti za konkurenco do takšne mere, da pretehtajo nad protikonkurenčnimi učinki. Iz tega sledi, da je glavna konkurenčnopravna določba, ki ureja vertikalne sporazume ravno člen 101 PDEU. Vendar je ta določba zelo abstraktna, saj pokriva vse vrste ravnanj med dvema subjektoma, med drugim tudi vertikalne sporazume. Komisija je za voljo jasnejšega pregleda, predvsem pa v podporo podjetjem, ki se znajdejo v vertikalnem pogodbenem razmerju, sprejela poleg Uredbe 330/2010 tudi Smernice o vertikalnih sporazumih. S temi Smernicami je determinirala splošna načela za ocenjevanje vertikalnih sporazumov. Njena uporabnost je vsesplošna. Ne glede na to, da gre za t.i. mehko pravo (ang. soft law), vseeno podaja oprijemljive podatke, tako glede same uporabe in razlage člena 101 PDEU, kakor tudi spremljajočega sekundarnega prava EU in nasploh pristop k ocenjevanju vertikalnih sporazumov. Pogoj za uporabo člena 101 PDEU je, da vertikalni sporazumi lahko vplivajo na trgovino med državami članicami, hkrati pa v zadostni meri preprečujejo, omejujejo ali izkrivljajo konkurenco. Primarni cilj člena 101 je zagotoviti, da pogodbenici ne uporabljata sporazuma na način, ki bi škodoval potrošnikom. Poleg imperativa maksimiziranja potrošnikov koristi, pa je v energetskem sektorju ravno tako pomembna vzpostavitev integriranega notranjega energetskega trga. Zgolj enoten, povezan energetski trg omogoča krepitev konkurence na ravni EU. V zadnjih dveh desetletjih je prišlo do drastične spremembe v tržni strukturi sektorja energetike. Proces, imenovan liberalizacija, je poleg odprave monopolnih struktur uvedel tudi spremembe na področju pogodbenih relacij v vertikalnih razmerjih. Nezdružljivi s členom 101 (1) PDEU so tako vsi sporazumi, ki ponovno ustvarjajo ovire konkurenci in prispevajo k delitvi enotnega trga v meje držav članic. Evropska Komisija je že v začetku procesa liberalizacije zarisala metodologijo ocenjevanja vertikalnih sporazumov. Prvotno dojemanje in ocenjevanje vertikalnih omejitev je bilo deležno glasnih kritik, ki so letele na preveč formalističen pristop k uporabi člena 101 (1) PDEU, ki se je kazal kot zadržanost do sprejetja pozitivnih učinkov, ki jih lahko prinesejo nekatere vrste vertikalnih omejitev. Posledično je mnogo vertikalnih sporazumov nerazumljivo in po nepotrebnem zapadlo pod prepoved iz člena 101 (1)
Keywords: vertikalni sporazumi, energetski sektor, člen 101 PDEU, liberalizacija, konkurenčno pravo
Published: 17.10.2018; Views: 773; Downloads: 114
.pdf Full text (1,05 MB)

7.
Priključitev jaška Nop II na aktivne jamske objekte
Ana Kontič, 2018, master's thesis

Abstract: Izdelava vertikalnih podzemnih poti je v geotehnologiji zelo zahteven tehnološki postopek, ki pri svoji izvedbi potrebuje namensko tehnološko opremo. Rudarjenje je ena najstarejših panog na svetu. Globina objekta, majhen delovni prostor pod površino zemlje, geomehanske lastnosti zemljine, kjer poteka izdelava objekta, naredijo to gradnjo še posebej zahtevno. Posebno pozornost v magistrskem delu smo namenili priključitvi jaška NOP II na ostale aktivne jamske jaške za prezračevanje. Za varno delo pri takšnem zahtevnem objektu smo načrtovali tudi neprestana opazovanja ter izračun tega geomehanskega modela. Na koncu smo dodali še stroškovno analizo.
Keywords: gradbeništvo, geotehnologija, vertikalni jaški, dokumentiranje
Published: 18.07.2018; Views: 544; Downloads: 53
.pdf Full text (6,07 MB)

8.
Ohranjanje kulturne dediščine pletarstva z umetniškim delom
Tina Lanišek, 2018, master's thesis

Abstract: Predmet pričujočega magistrskega dela je vprašanje, kako lahko umetnost pripomore k ohranjanju kulturne dediščine pletarstva in vrtnarstva, ki je bilo na Slovenskem vseskozi osnova domače samooskrbe. Kljub bogati kulturni zgodovini, zanimanje za pletarstvo v sodobni družbi pospešeno zamira. Kot eno izmed možnih rešitev za preprečitev le-tega vidimo v sodobnih likovnih praksah v dialogu z modelom ohranjanja kulturne dediščine, s pomočjo katerih bi lahko izdelali umetniška dela, ki bi vsebovala tri bistvene komponente: ohranjanje pletarstva – prevpraševanje sodobnega potrošništva – domača samooskrba. Pri tem se lahko vprašamo, kako in na kakšen način, če sploh, lahko sodobne likovne prakse pripomorejo k oživljanju zamirajočih kulturno-dediščinskih obrti, npr. pletarstva. Magistrska naloga je razdeljena na dva dela: v prvem je predstavljen teoretični del, katerega namen je raziskati pojav zamiranja pletarstva kot domače obrti in vzroke zanj. Eden izmed možnih vzrokov je industrijski način izdelovanja nadomestkov za pletarske izdelke in pomanjkanja interesa družbe za lastna ročna dela. Drugi del magistrske naloge predstavlja praktični del, katerega cilj je izdelati model s pomočjo sodobnih likovnih praks, tj. izdelava vertikalnega samooskrbnega vrta iz recikliranih materialov. Za izhodišče je bila postavljena uporaba pletarskih tehnik in oblikovanje modela iz sodobnih recikliranih nadomestkov. Podane so tudi smernice za uresničitev le-tega v vsakdanji praksi v obliki navodil za izdelavo.
Keywords: pletarstvo, sodobne likovne prakse, modeli ohranjanja kulturne dediščine, domača samooskrba, vertikalni vrt.
Published: 19.06.2018; Views: 622; Downloads: 98
.pdf Full text (2,26 MB)

9.
VODENJE VERTIKALNEGA HIDRAVLIČNEGA VALJA Z INDUSTRIJSKIM KRMILNIKOM
Tilen Semenič, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V okviru diplomske naloge je izdelan hidravlični sistem z avtomatičnim vodenjem pomika batnice vertikalnega hidravličnega valja. Vodenje je izvedeno s pomočjo industrijskega krmilnika. Poleg hidravličnega valja ključno komponento pri izvedbi predstavlja elektrohidravlični proporcionalni potni ventil. V smiselnem zaporedju je prikazana zasnova in izvedba mehanskega dela hidravličnega sistema, ki vsebuje tudi načrt električne priključitve naprave z industrijskim krmilnikom Siemens S7-200 in zunanjimi napravami. Programiranje krmilnika je smiselno predstavljeno pri metodi avtomatizacije hidravličnega sistema.
Keywords: vertikalni hidravlični valj, proporcionalni ventil, industrijski krmilnik
Published: 19.09.2017; Views: 678; Downloads: 100
.pdf Full text (6,56 MB)

10.
PARITETNA KLAVZULA V KONKURENČNEM PRAVU EU
Matic Nedog, 2016, master's thesis

Abstract: Naloga celovito obravnava obligacijskopravne in konkurenčnopravne vidike uporabe paritetnih klavzul. Slednje so analizirane tudi s primerjalnega vidika konkurenčnega prava EU in konkurenčnega prava ZDA. Po uvodnem delu so predstavljena pravnoteoretična izhodišča pravnoposlovnih paritetnih klavzul, različne pojavne oblike paritetnih klavzul in njihova sistematična razvrstitev. Klasifikacija različnih oblik paritetnih klavzul je ponazorjena tudi shematsko in s praktičnimi primeri posameznih oblik paritetnih klavzul. Paritetne klavzule so analizirane v ločenih poglavjih glede na logično razmejitev posameznih oblik paritetnih klavzul. V posameznih poglavjih so analizirani potencialni protikonkurenčni učinki uporabe določene oblike paritetnih klavzul ob upoštevanju relevantne sodne prakse, prakse organov za varstvo konkurence, pravnoteoretičnih stališč ter logičnih izpeljav. Iz analize potencialnih protikonkurenčnih učinkov uporabe paritetnih klavzul izhaja, da lahko njihova uporaba negativno vpliva na konkurenco predvsem v tržnih okoljih, kjer jih uporabljajo podjetja, ki imajo znatno tržno moč vsaj na eni stopnji distribucijske verige in/ali je uporaba (istih ali podobnih) paritetnih klavzul na istem upoštevnem trgu množično razširjena. V nasprotnih primerih, kadar so paritetne klavzule uporabljene na fragmentiranih trgih in/ali jih na istem upoštevnem trgu ne uporablja večje število podjetij, pa lahko tovrstne klavzule ustvarjajo nekatere pozitivne učinke na konkurenco, saj omogočajo večjo transparentnost cen in vzpodbujajo podjetja k medsebojeni (cenovni in necenovni) konkurenci, posledica česar so nižje cene blaga ali storitev za končne potrošnike. V tem smislu naloga analizira tudi potencialne prokonkurenčne učinke uporabe paritetnih klavzul, ki utegnejo odtehtati protikonkurenčne učinke. Iz obravnavanih primerov iz sodne prakse in prakse organov za varstvo konkurence je razvidno, da so paritetne klavzule običajno vsebovane v vertikalnih sporazumih, sklenjenih med podjetji, ki poslujejo na različnih stopnjah proizvodne ali distribucijske verige. Paritetne klavzule so torej potencialno omejevalna določila v vertikalnih sporazumih, za katere velja v konkurenčnem pravu EU poseben pravni režim. V nalogi je analiziran pravni okvir za presojo paritetnih klavzul kot vertikalnih omejitev na podlagi pravil konkurenčnega prava EU. V tej zvezi naloga obravnava temeljne vidike presoje paritetnih klavzul kot vertikalnih omejitev za izvzetje iz področja uporabe člena 101(1) PDEU na podlagi skupinske izjeme za vertikalne sporazume. Naloga se zaključuje z ugotovitvijo, da so podjetja v evropskem prostoru v pravni negotovosti glede veljavnosti dogovorov, ki vsebujejo paritetne klavzule, saj so le-te v konkruenčnem pravu EU urejene pomanjkljivo. Dodatno antinomijo na tem področju povzročajo posamezni nacionalni zakonodajalci s sprejetjem ad hoc predpisov, ki predvidevajo (absolutno) prepoved uporabe paritetnih klavzul na določenih gospodarskih področjih. V zaključku so predstavljeni pričakovani normativni ukrepi s strani Evropske komisije na področju paritetnih klavzul. V sklepnem delu so prav tako izpeljani ključni elementi za presojo paritetnih klavzul v skladu s pravili konkurenčnega prava EU.
Keywords: Klavzula največjih ugodnosti, MFN klavzula, paritetna klavzula, platforma, dvostranski trgi, konkurenčno pravo EU, vertikalni sporazumi, vertikalne omejitve
Published: 08.03.2017; Views: 1009; Downloads: 135
.pdf Full text (1,72 MB)

Search done in 0.22 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica