| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Pravna sredstva dolžnika v izvršilnem postopku s poudarkom na standardu obrazložitve ugovora v sodni praksi : magistrsko delo
Astrid Cep, 2022, master's thesis

Abstract: Varstva dolžnikovega interesa Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) izrecno ne določa, vendar pa se udejanja skozi pravna sredstva dolžnika, ki so mu na voljo. Ugovor dolžnika sicer res predstavlja edino redno pravno sredstvo, vendar pa mu sledijo številna druga. Ključnega pomena je, da dolžnik na začetku zoper sklep o izvršbi v roku osmih dni obrazloženo ugovarja. Namreč v primeru neobrazloženega ugovora se ta na podlagi pravne domneve šteje za neutemeljenega. Pogoj obrazložitve predstavlja zatrjevanje pravno relevantnih dejstev, ki lahko izpodbijejo upnikov zahtevek. Dodatno pa mora dolžnik predložiti tudi dokaze, ki potrjujejo njegove navedbe. Vsa dokazna sredstva so enakovredna, kar pomeni, da lahko dolžnik predlaga listine, ogled, priče, izvedenca in zaslišanje strank. V primeru navajanj negativnih dejstev, kot je na primer neobstoj poslovnega razmerja, dokazno breme preide na upnika, dolžniku pa ni treba predlagati dokazov. Namreč dokazuje tisti, ki trdi, da nekaj obstaja in ne obratno. Ugovor je tako obrazložen že na podlagi zatrjevanja negativnega dejstva. Vendar pa zadostitev pogojem obrazložitve ugovora še ne pomeni, da je ugovor nujno tudi utemeljen, saj se slednje presoja šele v nadaljevanju postopka. Dolžniku je na voljo ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ugovor po poteku roka in ugovor zoper pravno nasledstvo. Glede na ugovor se razlikujejo tudi razlogi, ki jih ZIZ zgolj primeroma našteva, saj velja generalna klavzula, na podlagi katere je mogoče ugovarjati iz vsakega razloga, ki preprečuje izvršbo. Dodatno pa se lahko dolžnik v postopku ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova odloči, ali bo izpodbijal sklep v dajatvenem delu, dovolilnem delu ali v celoti. Kadar ugovarja sklepu o izvršbi v celoti ali v dajatvenem delu, se postopek vodi kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. V primeru izpodbijanja dovolilnega dela pa se postopek vodi kot pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, vendar pa ima upnik kljub uspešnemu ugovoru dolžnika na koncu odločitve o ugovoru izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko ponovno predlaga izvršbo. V nadaljevanju postopka ima dolžnik svoje pravice možnost uveljavljati tudi s pritožbo, tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe, tožbo za izpodbijanje terjatve v postopku poplačila iz prodane stvari, zahtevo za odpravo nepravilnosti, obnovo postopka, revizijo, predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, nasprotno izvršbo, odlogom in ustavitvijo izvršbe. Ugovor tretjega in zahteva za varstvo zakonitosti dolžniku sicer nista na voljo, vendar pa ga lahko v postopku izvršbe prav tako tudi to posredno zadeva.
Keywords: sklep o izvršbi, verodostojna listina, razlogi za ugovor, navedba dejstev, predložitev dokazov, dokazno breme, utemeljenost
Published in DKUM: 08.07.2022; Views: 1162; Downloads: 377
.pdf Full text (908,29 KB)

2.
PRAVNI IN PROCESNI POLOŽAJ BANK V IZVRŠILNEM POSTOPKU
Blanka Kužnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga Pravni in procesni položaj bank v izvršilnem postopku je nastala predvsem zaradi večletnih izkušenj z delom v oddelku sodne izterjave banke. Obravnava faze izvršilnega postopka, ki jih morajo pri svojem delu spoštovati tudi uslužbenci banke, predvsem na tistih področjih, ki se nanašajo na izvršilni postopek. Glede na to, da se je v času gospodarske krize povečalo tudi zadolževanje tako pravnih kakor tudi fizičnih oseb, so postopki, ki obravnavajo izvršilno zakonodajo, zelo aktualni. Namen izvršilnega postopka je predvsem pomoč upnikom. Nemalokrat se zgodi, da mora upnik terjatev do dolžnika, katero bi dolžnik moral izpolniti prostovoljno oziroma skladno s pravicami in dolžnostmi na podlagi sklenjene pogodbe, izterjati s pomočjo prisilnih sredstev in sodišča. Podlaga za to je Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). V uvodu diplomske naloge sem predstavila splošne pojme, ki jih srečamo pri izvršilnem postopku. V nadaljevanju pa sem se osredotočila na sam potek izvršilnega postopka, v katerega sem podrobneje vključila položaj upnika, konkretneje banke kot upnika, tako s pravnega kot tudi s procesnega vidika. Upnik lahko vloži predlog za izvršbo le v primeru, da razpolaga z izvršilnim naslovom ali verodostojno listino. Na drugi strani, pa mora tudi dolžnik izpolnjevati določene pogoje, ki mu pomagajo omiliti posledice izvršbe (npr. pri odlogu izvršbe). Na obravnavanem področju se je izoblikovalo zelo veliko sodne prakse, ki nas preko cele diplomske naloge pripelje do še boljšega razumevanja izvršilnega prava.
Keywords: faze izvršilnega postopka, izvršba, upnik, dolžnik, izvršilni naslov, verodostojna listina
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 1268; Downloads: 129
.pdf Full text (894,18 KB)

3.
IZVRŠBA V SPORIH MAJHNE VREDNOSTI
Dušan Vrbovšek, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V civilnopravnih razmerjih imajo upniki pogosto težave s poplačili svojih terjatev zaradi nespoštovanja obveznosti nasprotne stranke. Dolžnika je potrebno na nek način prisiliti k izpolnitvi obveznosti. Predstavil sem različne možnosti upnikov, kadar njihove terjatve temeljijo na izvršilnem naslovu, verodostojni listini, plačilnem nalogu ali kadar gre za terjatev, ki jo je potrebno izvršiti v drugi državi članici EU. V primeru čezmejne izvršbe sem se omejil na Evropski plačilni nalog. V primeru izvršbe na podlagi verodostojne listine so postopki poenostavljeni do te mere, da lahko, vsaj v prvem delu postopka, ki se lahko za upnika tudi uspešno zaključi s poplačilom terjatve, predlog za izvršbo vložijo tudi stranke, ki so sicer prava nevešče. Na drugi strani pa postopek dolžnikom omogoča pravna sredstva. Zakonodaja, tako nacionalna (slovenska) kot evropska (EU), s samo poenostavitvijo postopkov ne posega v pravice dolžnika do dokazovanja, da terjatev bodisi ne obstaja, ne obstaja v višini kot jo upnik navaja, ... V praksi se upniki, v nekaterih primerih, za izterjavo odločijo pooblastiti tretjo osebo. Pooblastilo je lahko dano tudi za dejanja pred vložitvijo predloga za izvršbo na sodišče. V diplomski nalogi je podrobneje predstavljen izvršilni postopek, različne možnosti upnika v postopku izvršbe glede sredstev izvršbe, iskanja dolžnikovega premoženja, ... V postopku izvršbe je upnik gospodar postopka. On je tisti, ki izbira sredstva izvršbe. Kljub temu pa dolžnik ni povsem prepuščen »samovolji« upnika. Predlaga lahko druga sredstva izvršbe, ob izpolnjevanju zakonskih pogojev, seveda pa lahko dolg tudi poplača. Poplačilo terjatve oziroma izpolnitev obveznosti je bistvo izvršilnega postopka.
Keywords: Upnik, dolžnik, izvršba, izvršilni naslov, verodostojna listina, sredstva izvršbe, predmeti izvršbe, denarna terjatev, plačilni nalog, Evropski plačilni nalog.
Published in DKUM: 24.04.2013; Views: 2645; Downloads: 703
.pdf Full text (364,73 KB)

4.
PREDNOSTI IN SLABOSTI ELEKTRONSKEGA VLAGANJA IZVRŠB
Tanja Horjak, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Vlaganje predlogov za izvršbo v klasični, papirni obliki je bilo že od nekdaj zamudno in nepraktično, kar je posledično povzročalo večanje sodnih zaostankov na sodiščih. V Sloveniji so se lotevali različnih projektov in načinov, s katerimi bi sodne zaostanke omilili ali celo odpravili. Tako se je z dnem 01.01.2008 pri nas začel elektronski postopek vlaganja izvršb in s tem tudi začetek delovanja Centralnega oddelka za verodostojno listino (COVL), ki pa je bil omejen zgolj na izvršbe, predlagane na podlagi verodostojne listine. Postal je pomembna ločnica na področju plačilne discipline in na področju odprave sodnih zaostankov. Portal COVL, ki je deloval od 1.1.2008, se je z dnem 27.2.2012 ukinil in je bil preusmerjen na portal e-sodstvo, podportal e-izvršba. Z elektronski vlaganjem izvršb se je tako izboljšalo poslovanje sodišč, na kar kažejo tudi rezultati raziskav v Sloveniji in številna priznanja. Ker pa ima vsaka novost tako dobre kot slabe strani, ne smemo prezreti tudi določenih pomanjkljivosti na področju elektronskega vlaganja izvršb, ki se nanašajo predvsem na obrazec predloga za izvršbo.
Keywords: Izvršilni postopek, pravna podlaga, elektronsko poslovanje, e-izvršba, verodostojna listina, portal COVL, portal e-sodstvo, sklep o izvršbi, obrazec.
Published in DKUM: 11.01.2013; Views: 2853; Downloads: 347
.pdf Full text (13,33 MB)

5.
INFORMATIZACIJA PRAVOSODJA NA PRIMERU CoVL
Maruška Vihar, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Zakon o izvršbi in zavarovanju je doživel številne spremembe. Z ustanovitvijo Centralnega oddelka za izvršbo na podlagi verodostojne listine, (CoVL) je bil leta 2008 v Republiki Sloveniji storjen pomemben korak k informatizaciji slovenskega pravosodja. Od takrat naprej izvršilni postopek za predloge izvršb na osnovi verodostojne listine poteka avtomatizirano in v elektronski obliki. Informatizacija izvršilnega postopka in ustanovitev CoVL omogoča elektronsko poslovanje med sodišči in vlagatelji predlogov izvršb, katerega dosežemo z uporabo standardnih informacijskih tehnologij. V diplomski nalogi predstavimo izvršilni postopek in z njim povezane pojme, raziščemo pravno podlago zanj ter opišemo delovanje CoVL. V sklepni fazi predstavimo še ugotovitve, ki smo jih zahvaljujoč raziskovanju, pridobili. Elektronsko vlaganje izvršbe je vsekakor velik korak naprej, vendar je potrebno storiti še marsikaj, da bo izvršba dosegla svoj cilj.
Keywords: Izvršilni postopek, Verodostojna listina, e-poslovanje, e-izvršba, Informacijska podpora, Avtomatiziran postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine
Published in DKUM: 17.01.2011; Views: 3498; Downloads: 401
.pdf Full text (464,08 KB)

6.
IZVRŠBA NA PODLAGI VERODOSTOJNE LISTINE
Sašo Đorđev, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V nalogi obravnavam izvršbo na podlagi verodostojne listine. Tema se mi zdi zelo zanimiva, saj je to področje, ki je doživelo veliko novitet. V uvodnem delu skušam predstaviti in obdelati pojem postopka izvršbe in izvršilnega prava, nato opisujem pojem verodostojna listina in njene značilnosti. Drugo fazo posvečam postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine in novemu avtomatiziranemu postopku, ki sta jedro mojega dela, saj sem iz tega lahko izluščil ugotovitve. V sklepni fazi predstavljam ugotovitve, ki sem jih zahvaljujoč raziskovanju pridobil.
Keywords: izvršilni postopek, verodostojna listina, izvršilno pravo, avtomatiziran postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine
Published in DKUM: 17.07.2009; Views: 5125; Downloads: 1362
.pdf Full text (5,65 MB)

Search done in 0.24 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica