Search the digital library catalog

Abstract: Teoretična izhodišča: Zgodnja prepoznava zdravstvenega stanja, učinkovito in takojšnje izvajanje temeljnih postopkov oživljanja ter aktiviranje nujne medicinske pomoči (klic 112) so ključni dejavniki verige preživetja po nenadnem obolenju izven bolnišničnega okolja. Že v preteklosti so poudarjali pomen usposabljanja laične populacije. Svojo laično vlogo v verigi preživetja namreč lahko nudijo in opravljajo le, če imajo za to ustrezno usposobljenost. Raziskovalna metodologija in metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela in zbiranja podatkov, kvantitativno metodologijo ter filozofijo pozitivizma. Za raziskovalni instrument smo uporabili oblikovan anketni vprašalnik. Izvedli smo neslučajnostno vzorčenje, vključitveni kriterij pri namenskem vzorcu je bila starost 65 let in več. Raziskavo smo izvedli tako, da smo osebe, ki so ustrezale kriterijem, fizično obiskali na domu. Podatke smo obdelali s programskim orodjem IBM SPSS, kjer smo uporabili binomski statistični test in hi-kvadrat test. Rezultati: 75 % anketiranih je pravilno odgovorilo, kaj zajemajo TPO, vendar se jih je le 14 % že srečalo z izvajanjem oživljanja. Večina se jih ne počuti dovolj sposobno za pomoč nenadno oboleli osebi. 34 % anketiranih ne pozna lokacije AED. Ostalih 66 % sicer pozna lokacijo, vendar bi si le 32 % upalo uporabiti AED in to samo v prisotnosti druge osebe. Diskusija in zaključek: Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da imajo starejši sicer zadovoljivo teoretično znanje iz področja TPO in uporabe AED in nekoliko slabše na področju praktičnega znanja. Kot pozitivno se je izkazalo, da se je več kot polovica anketiranih starostnikov pripravljena izobraževati o tej temi. Potreben bi bil večji poudarek na motiviranosti in izobraževanju prilagojeni starejši populaciji, saj le-ti dosegajo skoraj petino slovenskega prebivalstva.
Keywords: Starostniki, temeljni postopki oživljanja, avtomatski zunanji defibrilator, znanje prve pomoči, veriga preživetja, laiki.
Published in DKUM: 17.06.2022; Views: 1090; Downloads: 165
Full text (1,96 MB)

Abstract: Izhodišča: Akutna možganska kap je nenaden dogodek v osrednjem živčevju, ki hudo prizadene del možganov, tako da je njihovo delovanje moteno za več kot 24 ur. Vodi k nastanku značilnih simptomov, ki jih opazi bolnik sam in znakov, ki jih lahko opazi zunanji opazovalec. Za uspešno zdravljenje je izjemno pomembno pravočasno prepoznati simptome in znake možganske kapi ter pravilno ukrepati. Pri tem nam je v veliko pomoč kratica GROM, ki je izhodiščno geslo, s katerim v Sloveniji vstopamo v novo akcijo ozaveščanja populacije o opozorilnih znakih možganske kapi. Združuje namreč njihove začetnice, G oznanja prizadetost glasu oziroma govora, R prizadetost roke, O obraznih mišic, črka M pa oznanja, da štejejo minute in da se pri kapi vedno mudi. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti akutno možgansko kap in z raziskavo ugotoviti, ali anketirana populacija pozna možgansko kap in kratico GROM in ali jo zna uporabljati. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Kot inštrument raziskovanja smo uporabili polstrukturiran anketni vprašalnik, ki je vseboval 16 vprašanj. Raziskovalni vzorec je zajemal 107 naključno izbranih odraslih ljudi, različnih starostnih skupin. Anketo smo izvajali v mesecu aprilu 2012 na področju Maribora in njegove okolice. Rezultati: Rezultati so pokazali, da anketiranci sicer poznajo možgansko kap in njene tipične simptome, da pa dejansko ne bi znali pravilno ukrepati in nuditi nujne medicinske pomoči osebi, ki bi jo potrebovala. Prav tako jih več kot 2/3 še ni slišala za akronim GROM. Sklep: Dobra poučenost populacije, glede prepoznavanja možganske kapi in GROM-a, je ključnega pomena za uspešnost zdravljenja. Velik pomen ima zdravstveno vzgojno delo. Vloga medicinske sestre je z različnimi metodami in tehnikami poučevati populacijo o tem, kako prepoznati možgansko kap (simptome oziroma tipične znake možganske kapi) in kako se nanjo odzvati, nuditi nujno pomoč.
Keywords: možganska kap, dejavniki tveganja, veriga preživetja, nujna pomoč, G.R.O.M., zdravstvena vzgoja.
Published in DKUM: 10.10.2013; Views: 4140; Downloads: 489
Full text (923,60 KB)

Abstract: V diplomski nalogi so prikazana teoretična znanja o temeljnih postopkih oživljanja (TPO) odraslih in otrok. Opisani so tudi dodatni postopki oživljanja (DPO), defibrilacija z avtomatskimi zunanjimi defibrilatorji (AED), veriga preživetja, nenadna srčna smrt, ukrepanje pri tujkih v zgornjih dihalnih poteh ter stabilni bočni položaj. Na zemljevidu Slovenije smo prikazali javno dostopne avtomatske zunanje defibrilatorje (AED) na Koroškem ter kakšno vlogo ima tečaj »Za življenje«. Predstavili pa smo tudi Zdravstveno reševalni center Koroške, ki je še vedno edini samostojni zavod v Sloveniji. Drugi del diplomske naloge zajema raziskavo o seznanjenosti laikov o temeljnih postopkih oživljanja (TPO) na Koroškem, kjer smo zajeli 100 naključno izbranih laikov v koroški regiji. Pomembno je bilo, da so bili polnoletni in da niso imeli izobrazbe s področja zdravstva. Razdelili smo jih v dve starostni skupini, prva je od 18 do 50 let, druga pa nad 51 let. To smo storili z namenom, da jih lahko primerjamo med seboj. V vseh grafih smo število anketirancev, ki se je odločilo za nek odgovor preračunali v odstotke, da lahko rezultate primerjamo med mlajšimi in starejšimi anketiranci. Anketa, ki so jo laiki reševali, je bila zelo obsežna, saj je vsebovala 35 vprašanj. Za takšno obsežnost smo se odločili, ker smo želeli dobiti izčrpne podatke o seznanjenosti laikov o temeljnih postopkih oživljanja na Koroškem.
Keywords: temeljni postopki oživljanja, dodatni postopki oživljanja, algoritem, defibrilacija, veriga preživetja, seznanjenost laikov.
Published in DKUM: 23.12.2009; Views: 4266; Downloads: 679
Full text (1,34 MB)