| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Verbalni znaki laganja in kriterijska vsebinska analiza : diplomsko delo
Petra Valant, 2011, bachelor thesis/paper

Abstract:
Keywords: kazniva dejanja, preiskovanje, osumljenci, izjave, laganje, verbalni znaki, analize, diplomske naloge
Published: 28.10.2011; Views: 2722; Downloads: 256
.pdf Full text (578,95 KB)

2.
Ocenjevanje verodostojnosti izjav s tehniko nadzorovanja resničnosti : diplomsko delo univerzitetnega študija
Mirjam Gominšek, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Star slovenski pregovor pravi, da ima laž kratke noge, pa vendar ni vedno tako. Ljudje imamo pogosto težave pri prepoznavanju laži in ugotavljanju prevar, zato smo velikokrat »popeljani na led«. Poznavanje resnice v vsakdanjem življenju in v poslovnem svetu je ključnega pomena za sklepanje pravih odločitev. Pomembnost ugotavljanja verodostojnosti pričanja priče ali izjave osumljenca v predkazenskem in sodnem procesu, je tako še večje. Strokovnjaki opozarjajo tako na verbalne kot neverbalne znake laganja. Ti pa vedno niso zanesljivi oziroma niso enoznačni in enotni za vse. Torej ni univerzalnega znaka oziroma recepta za odkrivanje laži. Zato strokovnjaki iščejo inovativnejše in učinkovitejše tehnike, ki bi omogočile ocenjevanje verodostojnosti izjav s čim večjo zanesljivostjo. Ena izmed novejših tehnik je tako imenovana tehnika nadzorovanja resničnosti (ang. Reality Monitoring). Bistvo te tehnike je, da se spomini na resnično doživete dogodke razlikujejo v sami kvaliteti od spominov izmišljenih dogodkov in vsebuje 8 kriterijev na podlagi katerih se presoja verodostojnost izjav. Raziskovalci se opirajo na dejstvo, da je resnica spomin na doživet dogodek, med tem ko je laž spomin izmišljenega dogodka. Pomanjkljivost tehnike nadzorovanja resničnosti pa je v tem, da ni primerna za uporabo pri vseh starostnih skupinah (ni primerna za uporabo pri otrocih mlajših od 10 let) in pri posameznikih, ki opisujejo dogodke, ki so se zgodili daleč v preteklosti (Vrij, 2008).
Keywords: laganje, laži, verbalni znaki, neverbalni znaki, odkrivanje laži, izjave, verodostojnost, diplomske naloge
Published: 08.08.2013; Views: 1228; Downloads: 150
.pdf Full text (329,21 KB)

3.
Ugotavljanje verodostojnosti na podlagi mikroobraznih izrazov
Darja Gračnar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Obraz je neskončna zakladnica podatkov o čustvih. Informacije na obrazu niso le znamenje o tem, kaj se dogaja v nas, ampak so v nekem smislu natančno tisto, kar imamo v mislih. Izurjeni strokovnjaki naj bi kljub kratkotrajnosti znali zaznati in prepoznati mikro obrazne izraze, kar pa je manj zanesljivo in težje brez videoposnetka. Ugotavljanje pričanja z opazovanjem besednih in nebesednih znakov zavajanja je pomembno predvsem takrat, ko dejanskega stanja ne moremo ugotoviti drugače, z drugimi dokazi ali pričami. Bistveno je, da so kriminalisti seznanjeni z vsemi znaki zavajanja, saj jih tako lahko hitreje prepoznajo. Namen diplomskega dela je bil definirati bistvene elemente za ugotavljanje verodostojnosti na podlagi usmerjanja pozornosti na besedne in nebesedne znake. Cilj je bil ugotoviti, kako bi lahko ta koncept vpeljali v prakso pri nas ter v kolikšni meri je (že) znan našim kriminalistom. Iz prebrane literature sem ugotovila, da so verbalni znaki manj znani in da podcenjujemo njihovo zanesljivost saj dajemo večjo pozornost neverbalnim znakom. V praksi je več ugotavljanja zavajanja s pomočjo nebesednih znakov kot s pomočjo besednih znakov. Raziskave tako potrjujejo, da ljudje, ki lažejo v običajnih okoliščinah precej več gestikulirajo, skušajo se govornim in glasovnim posebnostim zavestno izogibati, prav tako ljudje, ki lažejo med govorjenjem pogosteje obmolknejo in se večkrat zmotijo.
Keywords: pričanje, priče, verodostojnost, laganje, verbalni znaki, neverbalni znaki, diplomske naloge
Published: 11.10.2016; Views: 730; Downloads: 62
.pdf Full text (528,75 KB)

4.
Ugotavljanje zavajanja z znanstveno analizo vsebine
Petra Valant, 2015, master's thesis

Abstract: Sposobnost odkrivanja laganja je v največji meri odvisna od sposobnosti zaznavanja, razlikovanja in kategoriziranja (ne)besednega vedenja, vendar se hitro pojavi vpliv subjektivnega presojanja, zato so se skozi čas oblikovale tehnike, s katerimi bi na najbolj objektiven način presodili, ali je izjava resnična ali ne. Tehnike so različne in pri uporabi vsake je treba upoštevati njene prednosti in omejitve. Precenjevanje zanesljivosti tehnik ima lahko nepopravljivo škodo, zato je magistrsko delo namenjeno ugotavljanju strokovnega ozadja ene od razširjenih tehnik, t. i. znanstvene analize vsebine. Raziskovalne ugotovitve o znanstveni analizi vsebine so pokazale, da na sposobnost odkrivanja laganja vplivajo znanje, izkušnje in frekventnost uporabe tehnike. Načeloma sposobnost ugotavljanja laganja ni večja od naključja, vendar lahko ob pravilni uporabi znanstvene analize vsebine verjetnost pravilne klasifikacije izjav povečamo. Pri upoštevanju rezultatov znanstvene analize vsebine pa je potrebna posebna previdnost, saj ima tehnika številne pomanjkljivosti − od slabega teoretičnega ozadja do nestandardiziranega seznama kriterijev.
Keywords: zavajanje, laganje, odkrivanje laži, verbalni znaki, fizični znaki, vedenjska analiza, magistrska dela
Published: 18.09.2015; Views: 1399; Downloads: 150
.pdf Full text (841,22 KB)

5.
Ugotavljanje laži s pomočjo kognitivne obremenitve
Maša Drmota, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Zaključno delo se osredotoča na ugotavljanje laži s kognitivno obremenitvijo. Kognitivna obremenitev je ena izmed metod, s katero lahko obremenimo naše miselne procese in spomin. Osredotočili smo se na kognitivno obremenitev v povezavi z odkrivanjem morebitnih lažnivcev pri preiskovanju kaznivih dejanj. Policisti in preiskovalci so večino svojega časa v stiku z osumljenci, pričami in žrtvami kaznivih dejanj, zato je komunikacija glavni element njihovega dela. Komunikacija jim omogoča, da od oseb, ki so bile vpletene v kaznivo dejanje, pridobijo čim več informacij. Intervjuvanje teh oseb pa ni vedno tako, kot bi moralo biti. Velikokrat pride do tega, da intervjuvanec preiskovalcu laže. Lažnivcev ne odkrivamo le preko pozornega spremljanja besedne komunikacije, vendar je tu ključnega pomena neverbalna komunikacija. Zaradi ogromnega števila verbalnih in neverbalnih dejavnikov, ki kažejo, da oseba laže, imajo preiskovalci izredno težko nalogo. Odločili smo se, da predstavimo kako in s kakšnimi metodami lahko preiskovalci kaznivih dejanj učinkoviteje odkrivajo verodostojnost pričanja. V zaključnem delu gre za pregledno teoretično raziskavo o uporabnosti kognitivne obremenitve pri ugotavljanju laži. V prvem delu smo opisali komunikacijo (verbalno in neverbalno), spomin, laganje, ugotavljanje laži pri preiskovanju kaznivih dejanj, kognitivno obremenitev in kognitivni intervju. Poleg teoretične opredelitve smo za lažje razumevanje navedli tudi nekaj primerov iz prakse. V drugem delu smo pregledali nekaj tujih raziskav, preko katerih smo želeli prikazati učinkovitost kognitivne obremenitve pri ugotavljanju laži.
Keywords: laganje, laži, odkrivanje laži, verbalni znaki, neverbalni znaki, kognitivni intervju, kognitivne obremenitve, diplomske naloge
Published: 20.10.2017; Views: 972; Downloads: 146
.pdf Full text (630,02 KB)

6.
Ugotavljanje zavajanja z znanstveno analizo vsebine
Marija Umolac, 2017, master's thesis

Abstract: Ugotavljanje verodostojnih dejstev in dokazov je bistveno v preiskovalnih in sodnih postopkih. Tehnike za ugotavljanje laganja delimo na neverbalne in verbalne. V praksi se še vedno pogosteje uporabljajo poligraf in neverbalne tehnike, medtem ko je uporaba verbalnih tehnik bistveno manjša, čeprav so raziskave ugotovile, da se njihova točnost giblje okoli 70 %. Najbolj znane tehnike za ugotavljanje besednega laganja so kriterijska vsebinska analiza, nadzorovanje resničnosti in nekoliko novejša tehnika – znanstvena analiza vsebine. Znanstvena analiza vsebine je tehnika za ugotavljanje besednega zavajanja na podlagi pisne izjave. Raziskave kažejo, da je neučinkovita in nestandardizirana, ker pa zavajajoče ponuja hitro rešitev sicer kompleksnega problema ugotavljanja laganja, jo nekatere varnostne agencije uporabljajo. Ne zavedajo pa se, da se z uporabo tehnike SCAN lahko izpostavljajo še večjim varnostnim tveganjem in neučinkovitosti lastnega dela. Učinkovitost tehnike še nikoli ni bila testirana v Sloveniji, zato je magistrsko delo namenjeno preverjanju tehnike v slovenskem kulturnem in jezikovnem okolju. V raziskavi so sodelovali študenti Fakultete za varnostne vede. 64 udeležencev je bilo naprošenih, da napišejo dve izjavi o negativnih dogodkih, eno resnično in eno izmišljeno. Presojevalke izjav so bile štiri študentke. Opravile so deseturno usposabljanje iz tehnike SCAN, ki je potekalo v več delih. Seznanjene so bile z namenom raziskave, niso pa vedele, katere izjave so resnične in katere ne. Zaradi morebitnega učinka zaporedja je zaporedje ocenjevanja izjav specifično za vsako presojevalko. Izjave so ocenjevale v skladu s kriteriji tehnike SCAN. Raziskava je bila anonimna in vsi udeleženci so sodelovali prostovoljno. Iz dobljenih rezultatov je razvidno, da s tehniko znanstvene analize vsebine ni mogoče ugotavljati zavajanja. Razlike med resničnimi in lažnimi izjavami so majhne in statistično nepomembne, kar potrjuje neučinkovitost tehnike.
Keywords: preiskovanje, zasliševanje, verodostojnost, laganje, laži, zavajanje, verbalni znaki, neverbalni znaki, analize, magistrska dela
Published: 17.01.2018; Views: 556; Downloads: 109
.pdf Full text (997,96 KB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica