| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Zdravstvena nega kirurškega bolnika z motnjami v strjevanju krvi
Janja Tamše, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili motnje v strjevanju krvi, ki vplivajo na operativno zdravljenje, dejavnike tveganja za nastanek venske tromboze, predstavili smo tudi, kaj mora medicinska sestra opazovati pri kirurški rani in pripravo hemofilika na operativni poseg. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli med zdravstvenimi delavci kirurških oddelkov Univerzitetnega kliničnega centra Maribor v mesecu juniju 2009. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je vseboval vprašanja odprtega, zaprtega in kombiniranega tipa. Ugotoviti smo želeli, ali medicinske sestre vedo, da oralna kontracepcijska sredstva in nosečnost vplivata na koagulacijo, ali vedo, da se hemofiliki smejo ukvarjati s športom in da je najprimernejše plavanje in ali vedo, da je priporočeno obdobje uporabe elastičnih povojev ali nogavic od šest mesecev do enega leta. Ugotovili smo, da večina zdravstvenih delavcev ve, da oralna kontracepcijska sredstva in nosečnost vplivata na koagulacijo in da se hemofiliki smejo ukvarjati s športom. Da je najprimernejše plavanje, ve večina anketirancev. Le četrtina anketirancev ve, da je priporočeno obdobje uporabe elastičnih povojev in nogavic od šest mesecev do enega leta.
Keywords: motnje koagulacije, zdravstvena nega, kirurški bolnik, hemofilija, venska tromboza, oralna kontracepcijska sredstva, nosečnost
Published: 23.12.2009; Views: 2668; Downloads: 445
.pdf Full text (409,80 KB)

2.
PACIENT Z VENSKO TROMBOZO
Mitja Tonejc, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, kjer v prvem delu opredelimo vensko trombozo kot bolezen sodobnega časa, ugotavljamo dejavnike tveganja za nastanek bolezni, njeno diagnostiko, zdravljenje bolezni, njene pričakovane zaplete in preprečevanje nastanka le-te. V nadaljevanju predstavimo dnevno bolnišnico oziroma ambulantno obliko zdravljenja kot utečeno metodo dela, ki pripomore k boljšim rezultatom zdravljenja, ter pomen zdravstvene nege in naloge medicinske sestre pri izvajanju negovalnih intervencij. Poudarimo tudi pomen zdravstvene vzgoje pacienta o bolezni, njegovo sprejemanje in življenje z boleznijo. V drugem, empiričnem delu pa predstavljamo rezultate raziskave, izvedene med pacienti v trombotičnem dispanzerju na Polikliniki ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra septembra 2010. Ugotavljamo, da moški v povprečju zbolevajo nekoliko prej kot ženske, vendar je razlika minimalna. Med preiskovanimi ženskami je sicer več tistih z osnovno in srednjo oziroma poklicno izobrazbo, med moškimi pa več s visoko/višjo in univerzitetno izobrazbo. Raziskava kaže, da vsi preiskovanci nimajo dovolj znanja o svoji bolezni, saj le polovica pacientov pozna vzroke, ki so pri njih pripeljali do bolezni, prav tako pa nekateri vprašani ne poznajo dejavnikov tveganja, ki lahko privedejo do VT. Na drugi strani pa ugotavljamo, da je večina preiskovancev dobro seznanjena s samim zdravljenjem VT, nekoliko manj pa razumejo ukrepe, kot je povijanje nog in priporočila glede fizične aktivnosti.
Keywords: pacient, venska tromboza, zdravstvena nega, medicinska sestra.
Published: 03.08.2011; Views: 2517; Downloads: 425
.pdf Full text (2,32 MB)

3.
APLIKACIJA ANTIKOAGULANTNE TERAPIJE PRI KIRURŠKIH BOLNIKIH
Alenka Žibert, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Globoka venska tromboza (GVT) je resen zaplet, ki je posledica nastanka krvnega strdka, ki povzroči zaporo žilnega lumna. Z izvajanjem antikoagulantega zdravljenja lahko učinkovito preprečujemo VT pri bolnikih, ki ležijo na kirurških oddelkih. Preprečevanje izvajamo z mehanskimi in farmakološkimi metodami, vendar so zadnje dokazano bolj učinkovite. V zadnjih letih se v veliki meri poslužujemo heparina, katerega namen je redčenje krvi, prednost pa ta, da ima malo stranskih učinkov. Bolnikom ga s pomočjo injekcij apliciramo v podkožje v nizkih odmerkih ob upoštevanju standarda zdravstvene nege. Medicinska sestra je kompetentna za dajanje medikamentozne terapije in ukrepanje ob morebitnih zapletih. Biti mora strokovno podkovana in odgovorna, njena dolžnost pa je, da bolnika pouči o samoaplikaciji heparinskih pripravkov in preveri ustreznost njegovega znanja. Metodologija: V diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Pregledali smo domačo in tujo literaturo, avtorske prispevke v strokovnih revijah, strokovne članke ter zbornike. S študijem literature smo povzemali in primerjali različna dejstva o določeni tematiki. Rezultati: Ugotovili smo, da je najuspešnejša preventiva pred nastankom krvnih strdkov uporaba nizkomolekularnih heparinov (NMH), ki so enostavni za uporabo. Pomembna je njihova pravilna aplikacija, saj lahko ob nestrokovnem ravnanju pride do zapletov za bolnika. Ključnega pomena je poznavanje mesta aplikacije in pravilnega postopka vbrizgavanja. Diskusija in zaključek: Kirurški bolniki so ogroženi za nastanek VT predvsem zaradi operativnega posega, prav tako pa tudi osebnih značilnosti in življenjskega sloga. Začetek in trajanje profilakse je odvisen od vrste operacije, vendar se je izkazalo, da je najbolj učinkovit način ta, da prvi odmerek zdravila bolnik dobi po operaciji in ga nato prejema redno enkrat dnevno. Strokovni in varni način aplikacije je v področju abdomna, saj je na tem mestu veliko podkožnega tkiva in s tem manjša možnost komplikacij. Medicinska sestra je pacienta dolžna izobraziti za samoaplikacijo po odhodu v domače okolje.
Keywords: Globoka venska tromboza, preprečevanje, parenteralna aplikacija zdravil, subkutana injekcija, nizkomolekularni heparin.
Published: 03.10.2016; Views: 838; Downloads: 182
.pdf Full text (789,99 KB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica