| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 15
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
5.
VPLIV PORAZDELITVE DELCEV NA STABILNOST AKD DISPERZIJE
Aleksandra Marentič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Melamin d.d. Kočevje že vrsto let izdeluje AKD klejiva za klejenje papirja in kartona. AKD klejiva so vodne disperzije voska alkilketen dimera velikosti delcev okoli 1µm. V letošnjem letu smo v Melaminu d.d. Kočevje nabavili aparaturo za določanje porazdelitve velikosti delcev. Aparatura omogoča določitev velikosti delcev tako suhih kot tudi tekočih vzorcev v območju med 0,04 in 2000 µm. Namen diplomske naloge je bil določiti porazdelitev velikosti delcev AKD disperzij rednim industrijskih šaržam kot tudi analizirati laboratorijske vzorce v fazi razvoja novih tipov AKD klejiv. Pri svojem praktičnem delu sem ugotovila, da ima stabilna AKD disperzija delce velikosti pod 1 µm. Večina delcev ima velikost v območju med 0,1 in 0,7 µm. Je pa lahko v disperziji prisoten tudi manjši del večjih delcev velikosti 100 in več µm. Ti delci so posledica nerednega čiščenja proizvodne linije in skladiščnih posod in se odstranijo s filtracijo produkta. Ugotovila sem, da pri določanju velikosti delcev stabilne disperzije ni potrebna posebna priprava vzorca. Vzorca ni potrebno homogenizirati, rezultati so neodvisni od mesta vzorčenja (dno ali vrh posode). Dovolj je tudi, da določitev izvedemo v dveh paralelkah. Pokazalo se je, da je podatek o velikosti delcev pomemben zlasti v primeru okvar na dispergatorju med procesom izdelave disperzije ali napak v tehnološkem procesu. Velikost delcev je prvi pokazatelj, ali bo disperzija dovolj stabilna ves čas zagotovljene stabilnosti, to je vsaj 2 meseca, ali bo morda po določenem času prišlo do ločevanja disperzije, to je koncentriranja AKD voska na površino. Ugotovila sem, da v kolikor ima večina delcev velikost nad 1 µm, obstaja velika verjetnost, da bo prišlo po določenem času skladiščenja do ločevanja disperzije. Največkrat se to opazi šele potem, ko je izdelek že pri kupcu. Z določitvijo porazdelitve velikosti delcev pa je mogoče preprečiti morebitne reklamacije zaradi nestabilnosti disperzije.
Keywords: Ključne besede :alkil keten dimer disperzije, porazdelitev velikosti delcev, laserski granulometer, stabilnost disperzije
Published: 21.01.2010; Views: 2453; Downloads: 145
.pdf Full text (10,52 MB)

6.
VPLIV POSTAVE TELESA IN VELIKOSTNE ŠTEVILKE NA IZBOR OBLAČILA
Urška Selko, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Postave teles se med seboj razlikujejo ne le od države do države, temveč tudi znotraj držav. Zato obstajajo glede na ciljne populacije številni velikostni sistemi in različna označevanja velikosti oblačil. V diplomskem delu je bil raziskan vpliv postave telesa in velikostne številke na odločitev o nakupu oblačila. V ta namen je bila izvedena anketa preko spletnega računa. Anketirana je bila ženska populacija dveh starostnih skupin, med 19. in 30. letom ter med 31. in 40. letom. Rezultati raziskave kažejo, da za obe starostni skupini velikostna številka vpliva predvsem na njihovo samopodobo, vendar manj na odločitev za nakup oblačila. Večji delež tistih, ki jim je velikostna številka pomembnejša za nakup oblačila so mlajše ženke. Le te so tudi bolj obremenjene s svojo postavo, zato imajo zahtevnejše mnenje o njihovi idealni postavi in velikostni številki. Kljub različnim postavam anketirank je ugotovljeno, da je za mlajše ženske idealna velikostna številka 36, medtem ko je za starejše 38, prav vse pa so mnenja, da bi bila njihova idealna postava v obliki peščene ure. Mlajšim ženskam je bliže kodno označevanje velikosti oblačil in starejšim številčno.
Keywords: oblačila, označevanje velikosti oblačil, postava telesa, velikostna številka, velikostni sistemi
Published: 12.10.2011; Views: 1964; Downloads: 237
.pdf Full text (2,04 MB)

7.
VPLIV POLIMERIZACIJSKE MEŠANICE NA LASTNOSTI POROZNEGA POLI(DIVINIL ADIPAT-KO-PENTAERITRITOL TETRAKIS(3-MERKAPTOPROPIONATA))
Amadeja Koler, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V tem diplomskem delu predstavljamo vpliv več dejavnikov na velikost in porazdelitev por v polimernem materialu pripravljenem iz emulzije z visokim deležem notranje faze. Tako smo spreminjali volumski delež vodne faze in topila, spreminjali smo hitrost mešanja pri pripravi emulzije nato pa smo jo starali. Polimerne materiale smo okarakterizirali z VEM (vrstičnim elektronskim mikroskopom) in optičnim mikroskopom, nato pa s primernim računalniškim programom obdelali slike in izmerili pore. Kot monomera pri emulziji voda v olju (v/o) smo uporabili divinil adipat in tetrakis(3-merkaptopropionat). Uporabljen porogen v našem raziskovalnem delu je bil toluen, kot surfaktant pa smo uporabili kombinacijo Span 65 in PEL 121. Za aktivacijo polimerizacije smo uporabili fotoiniciator Irgacure 819. Polimerizacija poteče po mehanizmu tiol-en kemije. Preučevali smo vpliv dodatka vodne faze na velikost por in ugotovili, da pri 85 vol.% dodane vodne faze nastanejo največje pore v tem polimeru in dobimo tipično poliHIPE strukturo. Prav tako smo spreminjali delež toluena, ker dodajanje porogena vpliva na velikost por v polimeru. Z večanjem dodanega porogena smo povečali pore in zaznali največje pore pri dodatku 50 vol.% porogena. Nato smo spreminjali še hitrost mešanja emulzije od 50 do 250 obratov/min (s korakom 50). Iz rezultatov slik SEM-a in optičnega mikroskopa opazimo, da so pore bistveno večje pri emulzijah, ki smo jih mešali pri nižjih obratih (50 obratov/min, 50 TOPLA), kot pa pri višjih. Največje pore smo izmerili pri 50 (Tvodne faze = 40 °C) TOPLA, najmanjše pa pri 200 obratih/min. S staranjem emulzije smo opazili, da se kapljice vodne faze s časom večajo, za kar sta odgovorna koalescenca in Ostwaldovo zorenje. Ugotovimo, da se vsem pripravljenim emulzijam s časom (do 48h) velikosti kapljic povečajo, dokler emulzija ne postane popolnoma nestabilna in se fazi ločita, kar se zgodi po dveh dneh.
Keywords: poliHIPE, emulzije z visokim deležem notranje faze, tiol-en polimerizacija, velikosti por, Ostwaldova rast, koalescenca.
Published: 17.09.2012; Views: 1690; Downloads: 330
.pdf Full text (4,88 MB)

8.
Uvedba sistema kanban za proizvodnjo odtočnih ventilov tipa 230 v podjetju Geberit - Sanitarna tehnika, d.o.o.
David Javornik, 2013, master's thesis

Abstract: Globalizacija in finančna kriza sta pahnili podjetja v položaj, ko se morajo vsak dan znova boriti za svoj obstoj na tržišču, ob vsem tem pa dosegati še temeljni proizvodnji cilj – dobiček. Ob uporabi nekaterih naprednih sistemov, ki jih predvideva ti. vitka proizvodnja, se konkurenčnost podjetij ohranja in celo povečuje, saj gre za metode, ki s svojo filozofijo stremijo predvsem k znižanju vseh nepotrebnih stroškov v proizvodnji, za kar pa si prizadeva vsako napredno podjetje. Ena izmed temeljnih in najbolj pomembnih metod je vsekakor kanban, saj z novim, edinstvenim načinom pretoka informacij in izdelkov po procesih omogoča zmanjšanje nepotrebnih zalog in zagotavlja veliko večjo prilagodljivost in odzivnost sistema na nihanja, vse to pa dandanes predstavlja prav največjo prednost. Zaradi tega se je tudi podjetje Geberit – Sanitarna tehnika, d.o.o, odločilo, da v svoje proizvodnje sisteme vpelje kanban. Tako sem v svojem delu v nadaljevanju predstavil nekaj principov in tehnik, ki so potrebne za uvedbo samega sistema, ter jih tudi praktično uporabil na primeru iz podjetja.
Keywords: Kanban, proizvodnja ob pravem času, vitka proizvodnja, sistem vlečenja, velikosti serij, velikost zalog, EPEI, supermarket.
Published: 04.07.2013; Views: 1805; Downloads: 74
URL Link to full text

9.
RAZVOJ TEHNOLOŠKEGA PROCESA PRIDOBIVANJA PREHRAMBENIH KALCIJEVIH FOSFATOV
Tanja Tatjana Medveš, 2013, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je prikazati razvoj tehnološkega procesa proizvodnje prehrambenih kalcijevih fosfatov s poudarkom na sušenju z razprševanjem. V TKI Hrastnik smo edini proizvajalci prehrambenih kalcijevih fosfatov v Sloveniji, prav tako je na razpolago zelo malo literature o proizvodnih postopkih pridobivanja le-teh, zato se pri razvoju tehnološkega postopka opiramo predvsem na zahteve kupcev, ki določajo, kakšen naj bo produkt. Seveda je potrebno upoštevati tudi zahteve, ki jih narekujejo predpisi. Prva faza razvoja tehnološkega procesa prehrambenih kalcijevih fosfatov je potekala v prostorih Kemijskega inštituta v Ljubljani, kjer smo na pilotni napravi testirali in definirali procesne parametre kot so pH vrednost napajalne raztopine (slurry-ja), temperatura reakcije, vstopna in izstopna temperatura napajalne raztopine za sušenje na razpršilnem sušilniku. Druga faza razvoja prehrambenih kalcijevih fosfatov pa je prenos iz pilotne naprave v proizvodni proces, kjer smo definirali še preostale procesne parametre, kot so pretok napajalne raztopine na razpršilni disk, hitrost razprševanja oziroma hitrost vrtenja razpršilnega diska. Ugotovili smo, da samo s sušenjem in sejanjem ne dosežemo ustrezne porazdelitve velikosti delcev, prav tako pa samo s povečanjem hitrosti razprševanja problema neustrezne porazdelitve velikosti delcev ne rešimo. Potrebna je še dodatna operacija in to je mletje.
Keywords: kalcijevi fosfati, sušenje, sušenje z razprševanjem, porazdelitev velikosti delcev, mletje
Published: 26.09.2013; Views: 1487; Downloads: 177
.pdf Full text (4,86 MB)

10.
UPORABA POPULACIJSKEGA BILANČNEGA MODELA ZA NAPOVEDOVANJE PORAZDELITEV VELIKOSTI KAPLJIC KONCENTRIRANIH EMULZIJ
Nemanja Aničić, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je eksperimentalna preiskava vpliva mešalnega časa, mešalne hitrosti in koncentracije površinsko aktivne snovi na porazdelitev velikosti kapljic ter uporabnost modela PBE (populacijski bilančni model), ki smo ga preizkusili za omenjene spremembe v procesu priprave koncentriranih emulzij. Preiskovali smo koncentrirane emulzije, kjer je vodna faza vodna raztopina kalcijevega klorida in organska faza mešanica stirena in divinilbenzena. Sorbitol oleat smo uporabljali kot stabilizator koncentriranih emulzij. Eksperimentalne meritve porazdelitve velikosti kapljic smo izvedli s pomočjo optičnega mikroskopa. Model PBE smo reševali z uporabo programske opreme GAMS/CONOPT. Uporaba modela PBE zahteva eksperimentalno določevanje modelnih parametrov s pomočjo meritev za osnovni sistem. Zbrane eksperimentalne podatke za druge sisteme smo primerjali z rešitvami modela PBE. Postopek reševanja je bil poenostavljen in poenostavitve smo kvantitativno ovrednotili. Ugotovili smo, da se učinkovitost modela PBE veča, če se razlika med obravnavanim sistemom in osnovnim sistemom manjša. Pokazali smo, da uporaba modela PBE omogoča zaznavanje napak v eksperimentalni proceduri. Rezultati eksperimentalnih meritev kažejo, da se tekom procesa priprave koncentriranih emulzij ne vzpostavi stacionarno stanje niti po 20 urah mešanja.
Keywords: Koncentrirane emulzije, napovedovanje porazdelitve velikosti kapljic, Populacijski bilančni model, snemanje krivulj, matematično programiranje
Published: 03.09.2013; Views: 937; Downloads: 122
.pdf Full text (1,95 MB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica