Search the digital library catalog

Query:	search in
	search in
	search in
	search in
Work type:	* old and bologna study programme
Language:
Search in:
Options:	Show only hits with full text
	Reset

1 - 2 / 2

Etimologija besede "Rus": Zgodovinska analiza
Jan Malec, 2018, master's thesis

Abstract: V delu so obravnavane polemike, ki so nastale okrog vprašanja etimologije besede Rus v obdobju od antike, pa vse tja do mongolskega zavojevanja večjega dela ruskih kneževin, s težiščem na dokazovanju globalnega značaja sodobnega ruskega in ukrajinskega prostora. Tematika je razdeljena na več poglavij, v katerih se iz različnih vidikov preučuje in predstavlja polemike te tematike v obravnavanem obdobju. V prvem poglavju so predstavljene teorije, med katerimi prednjačita normanska ter anti-normanska. V nadaljevanju je sprva predstavljen jezikovni razvoj besede ‘Rus’, nato pa geografski prostor, ki je bil prizorišče za temo pomembnih procesov. Sledi opredelitev ključnih virov, ki so zanimivi za samo tematiko, med katerimi pa po pomembnosti izstopa Zgodovina minulih let, poznana tudi pod imenom Primarna kronika. Sledi sprehod skozi antično obdobje, v katerem se že nakazuje etnična nehomogenost, ta pa se z večjo količino virov potrdi tudi v srednjem veku. Posebna pozornost je namenjena tudi Mongolom na tem ozemlju, ki so bistveno premešali karte na zgodovinskem parketu in bili začetniki novih procesov, saj so na primer pomagali pri utrditvi pravoslavne cerkve med ljudstvi, med katerimi so ravno v tem času nastajale še močnejše vezi, ki so privedle do nastanka sodobnih narodov na tem območju.
Keywords: Rus, normanska teorija, Primarna kronika, veliki knez, Vladimir, Varjagi
Published in DKUM: 15.10.2018; Views: 1099; Downloads: 248
Full text (1,60 MB)

Politično delovanje in vloga Ruske pravoslavne cerkve od vpada Batu kana do padca Konstantinopla (1237-1453)
Nejc Drnovšek, 2016, master's thesis

Abstract: V delu je obravnavano politično delovanje Ruske pravoslavne cerkve v obdobju od vpada Mongolov in njihovega zavojevanja večjega dela ruskih kneževin do padca Konstantinopla. Tematika je razdeljena na več poglavij, v katerih se z različnih vidikov preučujeta vloga in vpliv Cerkve v obravnavanem obdobju. V prvem poglavju so predstavljeni in analizirani dokumenti, imenovani »jarliki«, ki so jih predstavniki duhovščine prejemali od mongolskih vladarjev za potrjevanje njihovega političnega položaja. V njih so opredeljeni privilegiji in dolžnosti Cerkve, kar je ključnega pomena pri razumevanja njenih političnih dejanj in dejanj posameznih metropolitov v tem obdobju. V nadaljevanju je vloga Cerkve razložena na dva načina: z vidika institucije in z vidika dejanj posameznih, najpomembnejših cerkvenih predstavnikov, predvsem metropolitov. Prvi vidik je pomemben, saj je v okvirih obravnavanega časovnega obdobja imela Cerkev že sama po sebi poseben prestiž in vlogo, ker je številne privilegije ohranila iz časov, ko še ni bilo stikov z Mongoli na tem ozemlju. Mongoli so tudi imeli univerzalno pozitiven odnos do Cerkve in vere nasploh, kar se odraža v verski strpnosti znotraj imperija. Z drugega vidika so predvsem pomembni odnosi med metropoliti in glavami treh večjih političnih sil, to je s konstantinopelskim patriarhom, kanom Zlate horde in z velikim knezom najpomembnejše ruske kneževine. Posebna pozornost je namenjena tudi zgodovinopiscem, ki so zaradi političnega in ideološkega ozadja ter številnih nejasnosti v zvezi z obravnavano tematiko vlogo Cerkve obravnavali na najrazličnejše načine. Izpostaviti velja dve večji zgodovinopisni smeri, in sicer predrevolucijsko zgodovinopisje, ki je razlagalo delovanje metropolitov in Cerkve v pozitivni luči, in sovjetsko zgodovinopisje, ki je tematiko skušalo umestiti v okvire marksistične razredne teorije.
Keywords: Ruska pravoslavna cerkev, metropolit, Zlata horda, veliki knez, bizantinska cerkev, jarlik
Published in DKUM: 10.10.2017; Views: 1435; Downloads: 154
Full text (1,97 MB)

Search done in 0.06 sec.