1. Vedenjske in čustvene motnje pri otrocih in mladostnikih v popravnih domovih v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAnja Šubelj, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo temelji na otrocih in mladostnikih, ki imajo vedenjske in čustvene motnje. Vzgoja otrok je pomembna od rojstva do adolescence, ko mladostniki že sami skrbijo zase. Predvsem je treba težave pri otrocih prepoznati že v zgodnjih letih, tako jih je lažje reševati. Vse faze odraščanja so odločilnega pomena. Če je katera od faz neizpeljana, se lahko pojavijo težave. K temu pripomorejo tudi družinski in družbeni vplivi na otroke in mladostnike. Poglavitnega pomena pri vzgajanju otrok in mladostnikov sta zdravo okolje in seznanjanje z družbenimi normami. Diplomsko delo predstavlja čustvene, vedenjske in duševne motnje, ki so velikokrat prisotne pri otrocih in mladostnikih, ki bivajo v prevzgojnih ustanovah. V diplomskem delu so predstavljeni prevzgojni domovi. Otroci tja velikokrat prihajajo iz nefunkcionalnih primarnih družin, zato so predani vzgojno-izobraževalnim ustanovam, da bi tam v čim krajšem času pomagali mladim osvojiti družbene norme. V pomoč celotni družini je tudi strokovno usposobljeno zdravstveno osebje na področju psihologije in psihiatrije. Diplomsko delo vsebuje tudi primerjavo med prevzgojnimi ustanovami v Sloveniji s tujimi prevzgojnimi ustanovami. Diplomsko delo vsebuje tudi intervju z moškim, ki je v svojih mladostniških letih bival v prevzgojnem domu.
Keywords: vedenjske motnje, čustvene motnje, otroci, mladostniki, popravni domovi, vzgojno-izobraževalne ustanove, Slovenija, diplomske naloge
Published in DKUM: 05.07.2024; Views: 149; Downloads: 52
 Full text (638,03 KB) |
2. Vloga učitelja pri delu z otroki in mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami - študija primera v Osnovni šoli Veržej : magistrsko deloJasmina Lubi, 2023, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo obravnavali vlogo učitelja pri delu z otroki in mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami (v nadaljevanju ČVM), s študijo primera na Osnovni šoli Veržej. Institucija velja za edinstveno v Sloveniji, saj jo sestavljajo tri ločene enote; in sicer vrtec, zavod za vzgojni program otrok in mladostnikov s ČVM iz vse Slovenije ter osnovna šola, ki izobražuje otroke šolskega okoliša in otroke, ki bivajo v zavodu. V teoretičnem delu so opisane čustvene in vedenjske motnje otrok in mladostnikov, na kakšen način se izražajo v šolskem okolju in kar je najpomembnejše, kako se učitelj z vsem tem spopada med učno uro. Podatke v empiričnem delu, potrebne za študijo primera, smo pridobili s pomočjo metode intervjuja, v katerem je sodelovalo osem učiteljev predmetne stopnje na OŠ Veržej. Ugotavljamo, da je za učitelje v Osnovni šoli Veržej najpomembnejši pristop razumevanje učencev s ČVM, najuspešnejša metoda za doseganje ciljev učne ure pa dobra motivacija za delo na začetku posamezne ure. Bistveno za pripravo na delo z učenci s ČVM je za učitelje dobro poznavanje posameznika, njegovih težav in primanjkljajev, saj tako lažje določijo njegova šibka in močna področja, ki predstavljajo osnovo za načrtovanje učnega dela. Zaradi izredno širokega spektra čustvenih in vedenjskih motenj, ki se izražajo iz ene skrajnosti v drugo, se pričakuje od učitelja sposobnost prilagajanja, ravnodušnost in doslednost. Specifična in specialna znanja so nujna, a glede na rezultate raziskave največ uporabnih znanj daje praksa.
Keywords: čustvene in vedenjske motnje, osnovna šola Veržej, vloga učitelja
Published in DKUM: 06.07.2023; Views: 540; Downloads: 185
Full text (1,21 MB) |
3. Stališča in odnos učiteljev do otrok s čustveno-vedenjskimi motnjamiTamara Čeh, 2021, master's thesis Abstract: Kljub medsebojnim razlikam in posebnostim, ki so značilne za nekatere učence, smo kot
soljudje in kot pedagoški delavci dolžni tem učencem omogočiti enakopravno izobrazbo,
možnosti za uspeh in po naši moči najboljšo podporo pri razvoju v duševno zdrave
odrasle.
V teoretičnem delu magistrske naloge so predstavljene čustveno-vedenjske motnje pri
otrocih, indikacije in dejavniki, ključni za razvoj čustveno-vedenjskih motenj in pomen
inkluzije ter vloga učitelja pri prepoznavanju motenj in pomoči otrokom z motnjami.
V empiričnem delu smo raziskali, kakšna so stališča anketirancev v odnosu do otrok s
čustveno-vedenjskimi motnjami. Ugotovili smo, da učitelji še vedno slabo sprejemajo
otroka s čustveno vedenjskimi motnjami. Obravnavajo ga kot breme in sprejemanja ter
pomoči temu otroku ne razumejo kot svoje dolžnosti. Prav tako smo ugotovili, da ni
povezanosti med stališčem do otrok s čustveno-vedenjskimi motnjami in poučevanjem
na razredni ali predmetni stopnji, trajanjem delovne dobe ali številom otrok s čustvenovedenjskimi motnjami, ki jih ti učitelji poučujejo.
Menimo, da je pot do točke, ko bo vsaka šola vključujoča šola, še dolga, ampak vendarle
nujno potrebna.
Keywords: moteče vedenje, učni uspeh, inkluzija, čustveno vedenjske motnje, otroci s posebnimi potrebami
Published in DKUM: 21.07.2021; Views: 13116; Downloads: 407
Full text (1,96 MB) |
4. Razvoj in evalvacija preventivno-intervencijskega programa za preprečevanje medvrstniškega nasilja med otroki in mladostniki v vzgojnem zavoduRoberta Kurbus, 2020, master's thesis Abstract: Medvrstniško nasilje predstavlja pereč problem znotraj vseh izobraževalnih ustanov, raziskave pa poročajo o posebej pogostih primerih znotraj vzgojnih zavodov. Otroci in mladostniki v vzgojnih zavodih spadajo v ogroženo skupino, ki je izpostavljena številnim dejavnikom tveganja. Veliko jih doživi različne oblike zlorab že znotraj primarne družine, večinoma pa so pri njih prisotne tudi čustvene in vedenjske motnje. V raziskavi nas je zanimala dinamika medvrstniškega nasilja znotraj vzgojnih zavodov. Glavni cilj raziskave je bil, da na podlagi anket o medvrstniškem nasilju, ki so jih izpolnjevali otroci in mladostniki, nameščeni v vzgojnem zavodu, in intervjujev vzgojiteljev iz zavoda razvijemo in evalviramo preventivno-intervencijski program za preprečevanje medvrstniškega nasilja v vzgojnem zavodu. Rezultati, ki smo jih dobili s pomočjo baterije vprašalnikov večinoma niso pokazali statistično pomembnih sprememb v različnih izidih otrok in mladostnikov po izvedbi programa. V interpretaciji smo poskušali odgovoriti na zastavljena raziskovalna vprašanja ter predstaviti mogoče vzroke za dobljene rezultate. Kot glavno vodilo za oblikovanje in izvedbo programov v prihodnje priporočamo predvsem prilagoditev vsebin in izvedbe starosti udeležencev ter hkratno vključitev celotnega sistema (učiteljev, staršev, otrok in mladostnikov ter vzgojiteljev). Ker se nasilje v vzgojnih zavodih prepogosto dojema kot normalen del vsakdana, zaključujemo, da je delo na tem področju vsekakor pomembno, smiselno in potrebno.
Keywords: čustvene in vedenjske motnje, vzgojni zavodi, medvrstniško nasilje, preventivno-intervencijski program
Published in DKUM: 03.08.2020; Views: 1327; Downloads: 199
Full text (3,26 MB) |
5. Vloga vzgojitelja v življenju otroka/mladostnika v Mladinskem domu MariborAnja Mlakar, 2019, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo preučili, kakšna je vloga vzgojitelja v življenju otroka oziroma mladostnika v Mladinskem domu Maribor. V teoretičnem delu opisujemo vzgojne ustanove, otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami ter mladinske domove. Posebno pozornost smo namenili Mladinskemu domu Maribor in različnim vlogam vzgojitelja v življenju otroka in mladostnika v mladinskem domu. V empiričnem delu je sodelovalo 80 otrok in mladostnikov Mladinskega doma Maribor, 36 fantov in 44 deklet, starih od 9 do 21 let. Proučevali smo, kako se otroci in mladostniki počutijo v mladinskem domu, kako vidijo vzgojitelja in kakšno vlogo predstavlja v njihovem življenju. Ugotovitve smo preučili glede na spol, starost in dolžino bivanja otrok in mladostnikov v Mladinskem domu Maribor. Ugotovili smo, da je večina otrok in mladostnikov mnenja, da imajo dobre odnose z vzgojitelji in njihovimi matičnimi vzgojitelji. Vzgojiteljem v največji meri pripisujejo vlogo zaupnika, tisti, ki v mladinskem domu bivajo dlje časa, pa so pogosteje vzgojitelje označili tudi kot nadomestno družino. Prav tako smo ugotovili, da otroci in mladostniki vzgojiteljem veliko vlogo pripisujejo pri reševanju institucionalnega nasilja in pri vzpodbujanju samostojnosti. Ugotovili smo tudi, da je ena izmed pomembnejših vlog vzgojitelja biti učitelj otrokom in mladostnikom v Mladinskem domu Maribor.
Keywords: otroci/mladostniki, vzgojitelji, Mladinski dom Maribor, čustvene motnje, vedenjske motnje
Published in DKUM: 11.12.2019; Views: 1757; Downloads: 262
Full text (1,22 MB) |
6. Delovanje vzgojnih zavodov v Sloveniji z vidika ravnateljevSanja Jerenko, 2019, master's thesis Abstract: Otroci in mladostniki so v vzgojne zavode nameščeni takrat, ko čustvene in vedenjske motnje pri njih napredujejo do te mere, da so vsi poskusi izboljšanja stanja neuspešni. Namen magistrske naloge je predstavitev in obravnava delovanja vzgojnih zavodov v Sloveniji, saj je to področje pri nas še precej neraziskano.
V teoretičnem delu so predstavljene značilnosti otrok in mladostnikov, napotenih v vzgojne zavode in potek postopka namestitve v vzgojni zavod. V nadaljevanju so opisani programi in cilji dela vzgojnih zavodov, profili zaposlenih v vzgojnih zavodih ter njihove izobraževalne in vzgojne dejavnosti. Na koncu so izpostavljena načela vzgojnega delovanja vzgojnih zavodov.
V empiričnem delu magistrske naloge smo z ravnatelji štirih (od sedmih) vzgojnih domov v Sloveniji, s pomočjo strukturiranih intervjujev, izvedli raziskavo o delovanju vzgojnih domov v Sloveniji. Rezultati naše raziskave so pokazali, da vzgojni zavodi sprejemajo različno populacijo otrok in mladostnikov. V vzgojne zavode otroke in mladostnike najpogosteje nameščajo centri za socialno delo. Po mnenju ravnateljev so najpogostejši vzroki za nastanek čustvenih in vedenjskih motenj ter posledično namestitev v vzgojni zavod neustrezne družinske razmere. Cilj bivanja v vzgojnih zavodih je priprava na samostojno življenje. Ravnatelji so izpostavili tudi nekatere težave s sistemsko urejenostjo delovanja vzgojnih zavodov, še posebej z avtonomnostjo in z zakonodajo, ki vzgojne zavode uvršča pod vejo šolstva.
Keywords: vzgojni zavodi, otroci in mladostniki, čustvene in vedenjske motnje, ravnatelji
Published in DKUM: 20.09.2019; Views: 2456; Downloads: 548
Full text (1,48 MB) |
7. Uspešnosti na področju učenja in vedenjske značilnosti pri učencih s posebnimi potrebami v prilagojenih izobraževalnih programih z enakovrednim izobrazbenim standardomBarbara Vanovšek, 2018, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo ugotavljali, kakšna je uspešnost na področju učenja učenca z govorno-jezikovnimi motnjami (GJM) ter učenke z govorno-jezikovnimi motnjami, ki ima Prader-Willijev sindrom (PWS). V raziskavo sta bila vključena učenka in učenec tretjega razreda, ki imata oba GJM, učenka pa ima dodatno genetsko motnjo PWS. Učenca obiskujeta Prilagojeni program devetletne osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za otroke z govorno-jezikovnimi motnjami. Zanimale so nas podobnosti obeh učencev na učnem in vedenjskem področju, kakor tudi razhajanja med njima. Učiteljem razrednega pouka, angleščine, športa in podaljšanega bivanja ter logopedinjama in delovni terapevtki smo razdelili ocenjevalne vprašalnike, s katerimi smo želeli ugotoviti razlike med učencem z GJM in učenko s PWS na področju uspešnosti pri učenju ter na področju vedenjskih značilnosti pri delu v razredu in pri individualni obravnavi (logoped, delovni terapevt). Prav tako nas je zanimalo, kateri zunanji in notranji dejavniki vplivajo na učni napredek in vedenjske značilnosti v različnih situacijah. Rezultati ocenjevalnih vprašalnikov so pokazali, da obstajajo razlike med učencema z GJM in PWS tako v razredu, kakor tudi pri individualni obravnavi. Uspeh na področju učenja je pri individualni obravnavi boljši kot v razredu, negativni vedenjski vzorci pa so manj prisotni. Opazili smo tudi razliko med učencema. Pri učenki s PWS se pogosto pojavljajo vedenjske značilnosti, ki so tipične za PWS, na področju uspešnosti pri učenju pa med učencema ni toliko odstopanj.
Keywords: učenci s posebnimi potrebami, govorno-jezikovne motnje, Prader-Willijev sindrom, uspešnost na področju učenja, vedenjske značilnosti, razred, individualna obravnava, logoped, delovni terapevt
Published in DKUM: 11.12.2018; Views: 1273; Downloads: 164
Full text (8,00 MB) |
8. |
9. Psihopatija : vrojena ali privzgojena?Bojan Beber-Vovk, 2014, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi smo ugotavljali, ali je psihopatija vrojena ali prirojena. To smo storili na podlagi teoretične raziskave področja psihopatije in različnih vidikov njenega delovanja.
Uvodoma smo psihopatijo definirali, pri tem pa smo upoštevali različne vidike, saj enotne definicije ni. Povzeli smo ugotovitve in opažanja avtorjev vplivnih del, na področju psihopatije, ki so prispevala k sodobnemu dojemanju psihopatije v znanosti ter pravosodnih sistemih v zahodnemu delu sveta. Različne poglede smo povezali na podlagi njihove sorodnosti in konsenza o posameznih značilnostih psihopatije. Ugotovili smo, da je za psihopatijo osrednji afektivni vidik posameznikovega delovanja, in sicer gre za pomanjkanje vesti in obžalovanja, pomanjkanje ali odsotnost empatije ter čustveno hladnost. Te osebnostne simptome pogosto spremljajo negativni vedenjski simptomi.
V kronološkem vrstnem redu smo predstavili pojav psihopatije ter njenih simptomov skozi zgodovino. Razložili smo okoljske, genetske, biokemijske ter evolucijske izvore psihopatije.
Na podlagi naših ugotovitev o psihopatiji ter njenih izvorih pa smo razpravljali o osrednjem problemu teme te diplomske naloge: ali je psihopatija vrojena ali privzgojena. Ugotovili smo, da so lahko vrojene zgolj biokemijske predispozicije, ki so podlaga osebnostnim nagnjenostim. Te nagnjenosti pa lahko ob prisotnosti specifičnih okoljskih dejavnikov pripeljejo do razvoja psihopatije.
Keywords: psihopatija, antisocialno vedenje, vedenjske motnje, diplomske naloge
Published in DKUM: 12.11.2014; Views: 2533; Downloads: 505
Full text (255,83 KB) |
10. SOCIALNE SPRETNOSTI UČENCEV S ČUSTVENIMI IN VEDENJSKIMI MOTNJAMIBoris Kovšca, 2013, undergraduate thesis Abstract: Učenci s čustvenimi in vedenjskimi problemi kažejo visoko stopnjo motečega vedenja, primanjkljaje na področju socialnih spretnosti in na učnem področju. Težave imajo pri oblikovanju in vzdrževanju zadovoljivih medosebnih odnosov, izkazovanju prosocialnih vedenjskih vzorcev in socialni sprejetosti s strani vrstnikov in učiteljev. Glavni namen naše študije je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v socialnih spretnostih med učenci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami (ČVM) in njihovimi vrstniki, ter na katerih področjih socialnih spretnosti prihaja do težav.
Primerjali smo vzorec 32 učencev s ČVM v starosti od 12 do 16 let – 29 dečkov in 3 dekleta, ki obiskujejo ločene razrede na Osnovni šoli Veržej in prejemajo dodatno strokovno pomoč za otroke s ČVM – z 32 učenci brez ČVM. Pri zbiranju podatkov smo uporabili Vprašalnik o medosebnih težavah v mladostništvu, Test socialnih spretnosti za otroke in mladostnike in Vprašalnik o učnem uspehu, ki so jih izpolnili učenci. Zaključki študije so potrdili rezultate drugih študij, da imajo učenci s ČVM primanjkljaje na področju socialnih spretnosti. Otroci s ČVM imajo statistično signifikantno več problemov v odnosih s prijatelji, prav tako kažejo statistično signifikantno več sovražnosti in sebičnosti v odnosih z vrstniki, kaže se tudi težnja po manjši asertivnosti v primerjavi z vrstniki. Potrdili smo tudi statistično signifikantno razliko v učnem uspehu med obema skupinama učencev.
Keywords: čustvene in vedenjske motnje, socialne spretnosti, zavodska vzgoja, vrstniki, medosebne težave v mladostništvu, učni uspeh
Published in DKUM: 17.10.2013; Views: 3778; Downloads: 787
Full text (647,49 KB) |
