| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 21
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Vpliv pandemije koronavirusa na spletno nakupovanje
Maja Šušteršič, 2023, master's thesis

Abstract: Spletno nakupovanje je oblika elektronskega poslovanja, ki omogoča odjemalcem nakupovanje izdelkov ali storitev preko interneta z uporabo spletnega brskalnika ali mobilne aplikacije. Rast spletnega nakupovanja v zadnjih letih spodbujajo številni dejavniki, vključno s pandemijo koronavirusa. Pandemija je v državah po svetu povzročila uvajanje strogih ukrepov za zajezitev koronavirusa, ki so zajemale popolno zaprtje držav (lockdown), karantene, prepovedi potovanj, delo na domu, pa tudi zapiranje številnih neživilskih prodajaln. Vse to je po eni strani povzročilo velike izgube v gospodarstvu, po drugi strani pa pospešeno digitalizacijo in uporabo spletnega nakupovanja. Pandemija je močno zaznamovala nakupno vedenje odjemalcev, predvsem med prvim valom pandemije. Prebivalstvo vsake države se je na začetek pandemije odzvalo s kopičenjem zalog, pojavilo se je večtedensko panično nakupovanje. To se je najbolj odražalo pri izdelkih, kot so maske, razkužila, antiseptiki, zdravila proti prehladu in gripi, prav tako pa so začeli kopičiti živila za domačo shrambo, kot so trajno mleko, sladkor, riž, kvas, testenine, toaletni papir in različna konzervirana hrana. Odjemalci so zaradi pandemije manj pogosto hodili v trgovine in so se trudili nakupovati v trgovinah, kjer je bilo manj gneče in ob urah, ko je bilo v trgovinah manj ljudi. Številni so skrajšali tudi nakupovalni čas, da bi opravili nakup čim hitreje. Nekateri odjemalci so zaradi pandemije začeli uporabljati samopostrežne blagajne, izkazali pa so tudi preferenco do brezstičnih načinov plačila (kreditna kartica, mobilno plačevanje). Pandemija je vplivala tudi na t. i. taktilno sposobnost odjemalcev, torej potrebo odjemalcev po tem, da si izdelke ogledajo, se jih dotikajo, vonjajo ali jih okušajo. Krizne razmere pogosto prekinejo vsakodnevne nakupovalne rutine, kar odpira prostor za preizkušanje novih praks in njihovo preoblikovanje, kar je pri marsikaterem odjemalcu vodilo k spletnemu nakupovanju. Med pandemijo so začeli odkrivati spletno nakupovanje starejši in digitalno manj vešči odjemalci. Evropska spletna maloprodaja se je leta 2020 povečala za 31 odstotkov. V državah, kjer je bil izbruh koronavirusa najhujši, kot na primer v Španiji in Italiji, se je spletna prodaja še bolj drastično povečala. Najvišja rast spletnih naročil je bila dosežena aprila 2020, pred koncem prvega vala pandemije. Po koncu prvega vala, ko je bilo večinoma konec splošnega zaprtja držav, se je spletna nakupovalna aktivnost pričela zmanjševati, kljub temu pa je še zmeraj dosegala veliko višjo raven kot v začetku letu 2020, pred pričetkom pandemije. Pri spletnem nakupovanju so največji premik naredili odjemalci v razvijajočih se gospodarstvih. Največje število med aktivnimi spletnimi kupci, ki opravijo najmanj en spletni nakup vsaka 2 meseca, se je od pričetka pandemije koronavirusa zaznalo v kategoriji kozmetike in osebne nege, digitalne zabave, hrane in pijače ter mode in modnih dodatkov. Največja rast aktivnih spletnih kupcev zaradi vpliva pandemije koronavirusa pa se je izkazala v sektorju izdelkov za IKT tehnologijo, farmacevtskih izdelkov, orodja in pripomočkov za vrtnarjenje ter izobraževanja in spletnih tečajev. V sklopu empirične raziskave smo ugotovili, da ima večina odjemalcev pozitiven odnos do spletnega nakupovanja, prav tako pa je večina odjemalcev zadovoljnih s spletnim nakupovanjem. Ob koncu smo potrdili tudi dejstvo, da je pandemija koronavirusa pri odjemalcih za več kot 50 % povečala obseg spletnega nakupovanja, vendar pa pandemija ni vplivala na večje zadovoljstvo odjemalcev s spletnim nakupovanjem.
Keywords: spletno nakupovanje, zadovoljstvo odjemalcev, vpliv pandemije koronavirusa na nakupno vedenje odjemalcev, vpliv pandemije koronavirusa na spletno nakupovanje
Published in DKUM: 17.03.2023; Views: 93; Downloads: 18
.pdf Full text (5,66 MB)

2.
Nakupovalne navade v času epidemije covid-19 in zadovoljstvo odjemalcev s spletnim nakupovanjem v Sloveniji
Luka Fras, 2022, master's thesis

Abstract: Živimo v svetu, kjer je elektronsko poslovanje eden izmed glavnih načinov poslovanja. S sodobno tehnologijo ter globalnim informativnim povezovanjem zajema elektronsko poslovanje vse od nakupovanja preko spleta, prodajo proizvodov in storitev ter najrazličnejše komunikacije. Zaradi te neodvisnosti je v času epidemije Covid-19 postala spletna prodaja samoumevni način zadovoljevanja potreb odjemalca. Covid-19 je imel pomemben vpliv na spletno trgovino po vsem svetu. Zaradi teh prilagoditev je spletna trgovina hitro rasla. Koronavirus je odjemalce usmeril k uporabi interneta in k svoji vsakodnevni rutini prisilil odjemalce, da nakupujejo preko spletne trgovine. Magistrsko nalogo smo razdelili na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo proučili dejavnike vedenja odjemalcev, prikazali proces nakupnega vedenja ter se osredotočili na vedenjske odzive v času epidemije in sprememb nakupovalnih navad slovenskih odjemalcev. V nadaljevanju smo opisali dejavnike ter posledice zadovoljstva ter kot pomemben dejavnik opredelili koncept zaznane vrednosti in pričakovanja odjemalcev. V empirični raziskavi smo obravnavali rezultate izvedene ankete. Analizirali smo slovenske odjemalce in raziskali, kakšne so bile nakupovalne navade v času Covid-19. Prikazali smo dejstva, zakaj nekateri uporabniki (ne) kupujejo preko spleta, in pomembne dejavnike, ki vplivajo na odločitev o spletnem nakupovanju. Prikazali smo ugotovitve, ki so za odjemalce ključnega odločitvenega pomena. Prav tako smo ugotovili razloge za zadovoljstvo s spletnim nakupovanjem slovenskih odjemalcev. V skladu z ugotovljenimi podatki bomo podali tudi ustrezno kritično oceno.
Keywords: Vedenje odjemalcev, zadovoljstvo odjemalcev, nakupovalne navade, COVID-19
Published in DKUM: 27.10.2022; Views: 196; Downloads: 53
.pdf Full text (1,50 MB)

3.
Analiza trga za izgradnjo lokalne blagovne znamke v kmetijstvu
Aleš Perko, 2021, master's thesis

Abstract: Na trgu kmetijskih izdelkov je konkurenca velika, prav tako pa je ponudba zelo široka. V Sloveniji kmetje vse več ponujajo lokalno pridelane izdelke odjemalcem ter skušajo ugoditi njihovim potrebam in željam. Zaradi težjih naravnih danosti za pridelovanje in majhnosti parcel so slovenski kmetje v težjem ekonomskem položaju v primerjavi s kmetijskimi velesilami na globalnem trgu. Slovenski kmet težko konkurira v ekonomiji obsega in kvantiteti. Priložnost za konkuriranje in izboljšanje družbeno-ekonomskega položaja kmetij je v medsebojnem povezovanju, dodani vrednosti izdelkov in kratkih prodajnih verigah. Raziskave kažejo, da je povezovanje kmetij v kolektivne blagovne znamke v lokalnih ali širših območjih ena izmed možnosti za razvoj kmetij in lokalnega območja. V magistrskem delu najprej predstavljamo teoretična izhodišča o blagovni znamki, opredelili smo izraz lokalno in lokalna blagovna znamka ter predstavili kolektivne blagovne znamke. Pregledali smo literaturo v zvezi z vedenjem odjemalcev do lokalnih blagovnih znamk, pregledali primere vedenja odjemalcev do lokalnih blagovnih znamk in samega vpliva na lokalno gospodarstvo ter okolje. Predstavili smo primere dobrih praks kolektivnih blagovnih znamk iz tujine in iz Slovenije. V nadaljevanju sledi analiza raziskave trga odjemalcev, kjer so nas zanimala stališča, nakupno vedenje in njihovo zaznavanje lokalne ponudbe kmetijskih prehrambenih izdelkov. Zanimalo nas je tudi odjemalčevo pričakovanje glede lokalno pridelanih izdelkov v prihodnje. Raziskali smo trg ponudnikov s poglobljenimi intervjuji, kjer nas je zanimala trenutna situacija na kmetijskem trgu, kakšna je ponudba na trgu in kdo so njihovi odjemalci. Ponudnike smo povprašali o mnenju glede morebitnega obstoja lokalne kolektivne blagovne znamke v kmetijstvu in pričakovanj v prihodnje. Z raziskavo smo ugotovili, da je povpraševanje odjemalcev po lokalno pridelanih izdelkih veliko, večina vprašanih tudi kupuje te izdelkete. Respondenti največ povprašujejo predvsem po osnovnih prehrambenih izdelkih, tudi za v prihodnje obstaja veliko zanimanje odjemalcev za tovrstne izdelke, kar se je potrdilo v raziskavi. Ugotovili smo, da tudi ponudniki zaznavajo vse večje povpraševanje po lokalno pridelanih izdelkih in podpirajo idejo o lokalni kolektivni blagovni znamki kmetijskih ponudnikov.
Keywords: Blagovna znamka, lokalni izdelki, kolektivne blagovne znamke, vedenje odjemalcev, lokalne kolektivne blagovne znamke, kmetijski izdelki.
Published in DKUM: 11.04.2022; Views: 372; Downloads: 90
.pdf Full text (3,22 MB)

4.
Pomembnost države porekla pri nakupnem odločanju odjemalcev
Maja Camlek, 2021, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je raziskovanje nakupnih navad odjemalcev. Na nakupno odločanje vpliva več različnih dejavnikov. Različni ponudniki izdelkov in storitev se trudijo spoznati in razumeti naše nakupno vedenje. V tem delu smo raziskovali pomembnost države porekla izdelka. Zanimalo nas je predvsem, ali obstajajo razlike v pomembnosti porekla države izdelka pri nakupnem odločanju glede na demografske dejavnike. V teoretičnem delu smo najprej opredelili vedenje odjemalcev. Nato smo obravnavali teorijo nakupnega odločanja in dejavnike, ki vplivajo na nakupno odločanje. V tem poglavju smo obravnavali tudi proces in stopnje v procesu nakupnega odločanja. V naslednjem poglavju smo najprej opredelili državo porekla izdelka in dejavnike, ki vplivajo na podobo države, nato pa smo naredili še pregled raziskav na to temo. V zadnjem delu teoretičnega dela smo opisali še etnocentrizem ter vzroke za pojav etnocentrizma odjemalcev. V praktičnem delu smo želeli raziskati, koliko ljudi pred nakupom sploh preveri poreklo izdelka, in če ga, pri katerih izdelkih. Ugotoviti smo želeli tudi, ali obstajajo razlike v pomembnosti porekla izdelka glede na spol, starost, izobrazbo in prihodek. Na koncu smo želeli izmeriti in ugotoviti, ali so slovenski odjemalci v povprečju nagnjeni k etnocentrizmu in ali je etnocentrizem povezan z zaznano pomembnostjo izvora izdelka pri nakupu. V raziskavi smo ugotovili, da vsi sodelujoči v raziskavi preverijo poreklo izdelka pri vsaj enem izmed naštetih izdelkov. Med demografskimi dejavniki smo uspeli dokazati, da obstajajo razlike glede pomembnosti porekla izdelka samo med starostnimi skupinami. Ugotovili smo tudi, da slovenski odjemalci v povprečju niso nagnjeni k etnocentrizmu ter da obstaja povezava med etnocentrizmom in zaznano pomembnostjo države porekla izdelka.
Keywords: etnocentrizem, država porekla izdelka, vedenje odjemalcev, nakupno odločanje.
Published in DKUM: 15.04.2021; Views: 667; Downloads: 126
.pdf Full text (3,35 MB)

5.
Impulzivno nakupovanje
Ana Marija Zupanič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Impulzivno nakupovanje je vsem dobro poznano, a velikokrat napačno interpretirano, prav tako ga je težko opredeliti z enotno in celovito definicijo. So pa raziskovalci enotni, da impulzivno nakupovanje vključuje tri ključne značilnosti tovrstnega vedenja. In sicer, nakup je nenačrtovan, težko nadzorovan in spremljan s čustvenimi odzivi. Tovrstno nakupno vedenje na prvi pogled morda izgleda enostavno, vendar temu ni tako. Velja namreč za kompleksno obliko nakupnega vedenja. S časom in večanjem nasičenosti trga z raznimi izdelki in storitvami, se je posledično spremenila tudi kultura potrošnje. Ogromna razpoložljivost izdelkov, vplivi oglasnih sporočil, privlačnost izdelkov, trendi, nagnjenost k potrošnji ipd., odjemalcem omogočajo, da podležejo skušnjavi in opravijo t.i. impulziven nakup. Impulzivno nakupno vedenje je del širšega področja raziskovanja, vedenja odjemalcev, na področju katerega gre za študijo procesov izbire, nakupovanja, uporabljanja ali razpolaganja z izdelki, storitvami, za zadovoljitev potreb in želj posameznikov ali skupin. Odjemalci torej skozi proces nakupovanja sprejemajo nakupne odločitve, da zadovoljijo njihove potrebe. Ta proces odločanja je lahko včasih čisto samodejen oz. rutinski, lahko je tudi povsem čustveno pogojen, spet v nekaterih primerih pa je kompleksen in zahteva večje napore odjemalca za sprejetje prave nakupne odločitve. Tovrsten nakupni proces imenujemo razširjen proces odločanja in temelji na podlagi racionalnih in izredno premišljenih odločitev. V nasprotju s tem nakupnim procesom, pa je impulzivno nakupovanje povsem kontradiktivno. Včasih namreč odjemalci doživijo nakupne impulze, ki jih privedejo do nakupa, ki ni posledica racionalne nakupne odločitve. Odločitve odjemalcev ob impulzivnem nakupu, kršijo temeljna načela modela »homo economicus«, ki predpostavlja, da ima odjemalec popoln dostop do vseh potrebnih informacij in vse relevantne informacije ob sprejemanju svojih nakupnih odločitev tudi racionalno upošteva. Pri klasičnem nakupnem vedenju, torej odjemalci v vseh fazah nakupnega procesa, sprejemajo racionalne nakupne odločitve, ki so neodvisne od njegovih čustev, počutja in psiholoških stanj. Pri impulzivnem nakupnem procesu pa prevlada čisto nasprotje. Pri impulzivnem nakupnem procesu odjemalec namreč ni popolnoma informiran, nima jasno izraženih potreb in je pod vplivom različnih dejavnikov oz. impulzov. Model procesa impulzivnega nakupovanja lepo prikazuje vedenje, ki sledi določeni strukturi, od tvorbe in uveljavitve ali opustitve t.i. potrošniškega impulza. Pri tem pa so izredno pomembni tudi razni dejavniki, ki na tovrstno vedenje vplivajo in ga pogojujejo. Ti dejavniki so tudi osrednja tema tega diplomskega projekta. Za lažje razumevanje so dejavniki razvrščeni na kategorije. In sicer, notranje dejavnike, v okviru katerih je obravnavana nagnjenost posameznika k impulzivnosti, razpoloženje, vrednote, simbolizem in identiteta. Demografske značilnosti, kjer so vključene razlike v nakupnem vedenju med spoloma. Zunanje dejavnike kot so nakupno okolje, nakupovanje kot užitek in t.i. »store browsing«, razpoložljivost časa in denarja. Ter socio-kulturne dejavnike, kot sta kultura in družba. Glavni cilj diplomskega projekta je bil opredeliti in opisati proces impulzivnega nakupovanja, ter opredeliti glavni niz stimulantov, ki vplivajo na impulzivno nakupno vedenje. S pregledom relevantne literature in ključnih raziskav na področju izbrane tematike, sem želela oblikovati smiseln teoretičen konstrukt, ki pojasnjuje obravnavano tematiko.
Keywords: Impulzivno nakupovanje, vedenje odjemalcev, nakupno odločanje, proces impulzivnega nakupovanja, dejavniki impulzivnega nakupovanja
Published in DKUM: 11.12.2019; Views: 1340; Downloads: 124
.pdf Full text (473,78 KB)

6.
Subliminalno oglaševanje
Vanessa Kacjan, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V delu sem najprej morala raziskati oglaševanje kot tako, kako vpliva na vedenje odjemalcev in na kakšen način se le – ti odločajo za nakup. Glavni problem diplomske naloge pa je bilo subliminalno oglaševanje. Beseda je tuja, v slovenščino se prevede v prikrito oglaševanje, torej že ime pove, da oglaševalec oglašuje tako, da ni na prvo žogo očitno. Ker je tak način oglaševanja manj moteč in manj očiten, se ga oglaševalci radi poslužujejo. Kot ugotovimo v delu, je subliminalno oglaševanje v nekaterih oblikah zelo razširjeno in lahko tudi zelo učinkovito. Še posebej priljubljena je uporaba »product placement-a«. Nekateri so mnenja, da s takšnim načinom oglaševanja oglaševalci zavajajo odjemalce in da je to način manipulacije – »naredimo vse, da se izdelek proda, tudi če jim moramo to vcepiti v podzavest.« V zvezi s subliminalnim oglaševanjem nas je zanimalo, v kakšnih oblikah se pojavlja v medijih, na kakšen način ta vpliva na odjemalce, glavno vprašanje, na katerega si odgovorimo v delu pa je, ali je subliminalno oglaševanje dejansko učinkovito. V delu sem se dotaknila tudi etičnosti oglaševanja, ki gre s subliminalnim oglaševanjem z roko v roki, prav zaradi svoje neagresivnosti in obtožb, da je način manipulativen. Prav zaradi neetičnega prizvoka prikritega oglaševanja, pa je država oblikovala določene zakone, ki to oglaševanje omejujejo in v tem smislu tudi zaščitijo potrošnika. V delu sem raziskala zakone, kjer je omenjeno prikrito oglaševanje, a ker zakonodaja velikokrat ne zadostuje, se je v oglaševanju oblikovala tudi tako imenovana samoregulacija, torej da podjetja sama regulirajo svoje delovanje na trgu. Po raziskovanju literature je bil moj sklep naslednji: Da, subliminalno oglaševanje je učinkovito, vendar ne v vseh oblikah. S strani znanstvenikov je bilo dokazano, da avdio in vizualna subliminalna spročila na odjemalca vplivajo v strogih laboratorijskih pogojih, ter le če je izdelek povezan s trenutnimi željami in potrebami odjemalca, ki se mu subliminalno oglašuje. sicer je dokazano, da lahko takšna sporočila vplivajo na odjemalčeve možgane, vendar le v minimalnih merah. Po drugi strani pa imamo oblike takšnega oglaševanja, ki se na veliko uporabljajo in so se izkazale za zelo učinkovite – prva izmed teh je umeščanje izdelkov v popularne serije, filme, glasbene videospote itd., po mojem mnenju ena izmed učinkovitejših je tudi plačana oglaševalska vsebina, predstavljena kot novinarski članek. Tukaj sem mnenja, da dejansko gre za zavajanje potrošnika, ki v malovernosti verjame, da bere neodvisen novinarski članek, ki je pravzaprav oglas, vendar pa prav na ta način pridobi bralca – s svojo neagresivnostjo, kar je pravzaprav ena izmed glavnih karakteristik prikritega oglaševanja. Ljudje verjamejo, da je oglaševalski svet poleg klasičnih oglasov nasičen tudi s subliminalnimi, vendar oglaševalci sami trdijo, da takšnega načina oglaševanja ne uporabljajo. Ker je tema zelo obsežna, se bomo v nadaljevanju konkretneje posvetili vsem zgoraj omenjenim.
Keywords: Prikrito oglaševanje, umeščanje izdelkov, etika, vedenje odjemalcev, zakonodaja, samoregulacija
Published in DKUM: 26.11.2018; Views: 1394; Downloads: 276
.pdf Full text (1,42 MB)

7.
Vpliv umeščanja slavnih osebnosti v oglase na vedenje odjemalcev
Kristina Virant Krmelj, 2018, master's thesis

Abstract: Dandanes se z vsakodnevno uporabo internetnih storitev, socialnih omrežij in vsesplošne množične komunikacije prav na vsakem koraku srečujemo z oglaševanjem. Med oglaševalci je zelo priljubljeno, da v svoje oglase umeščajo slavne osebnosti, ki na različne načine predstavljajo izdelek/storitev oziroma blagovno znamko. Slavne osebnosti, ki nastopajo v oglasih, nas lahko z izdelkom/storitvijo seznanjajo, ga uporabljajo, o njem svetujejo ali se z njim predstavljajo. Oglaševalci se zavedajo, da si z indosiranjem slavne osebnosti pridobijo ogromno potrošnikove pozornosti, in sicer ne le oboževalcev slavne osebnosti, temveč tudi tistih, ki niso v krogu njihove primarne publike, vendar so vseeno nehote izpostavljeni vplivu slavne osebe. Takšni oglasi so med odjemalci zelo priljubljeni in so tudi bolj zapomljivi, všečni, pritegnejo več pozornosti in vzbudijo željo po nakupu izdelka/storitve. Za oglaševalca je pomembno, da pri izbiri slavne osebnosti upošteva ključne lastnosti, ki naj bi jih imela ta oseba, in sicer verodostojnost, privlačnost, strokovnost in njeno socialno moč. Odjemalci imajo rajši izdelke oziroma storitve, ki jih indosirajo slavne osebe, kot tiste, ki jih ne. Slavnejša kot je oseba, hitreje se bodo odjemalci odločili za nakup. V teoretičnem delu smo definirali pojem in načine oglaševanja. Pojasnili smo, kaj je nakupno vedenje odjemalcev, in predstavili vrste nakupnega vedenja. Pojasnili smo tudi pojem blagovne znamke. Zatem smo opisali uporabo slavnih osebnosti v oglasih. Najprej smo definirali pojem slavna/znana oseba in nato pojasnili vplive umeščanja slavnih osebnosti v oglase na vedenje odjemalcev. V empiričnem delu naloge smo predstavili rezultate raziskave, izvedene med uporabniki spleta na področju Slovenije. Ugotoviti smo želeli, ali umeščanje slavnih osebnosti v oglase vpliva na vedenje odjemalcev. Ugotovili smo, da imajo respondenti pozitivno mnenje o oglasih, v katerih nastopajo slavne osebnosti. Spoznali smo tudi, da privlačnost, zanesljivost in strokovnost slavne osebe vplivajo na nakupno namero odjemalcev, na mnenje o oglasih, v katerih nastopajo slavne osebnosti, in tudi na mnenje o blagovni znamki.
Keywords: oglaševanje, oglasi, slavne osebnosti, vedenje odjemalcev, blagovna znamka, umeščanje slavnih osebnosti
Published in DKUM: 28.06.2018; Views: 1007; Downloads: 185
.pdf Full text (4,57 MB)

8.
Povezanost socioloških in psiholoških dejavnikov z nakupnim vedenjem in vključevanjem odjemalcev, v personalizirano marketinško komunikacijsko kampanjo, Ta Coca-Cola je zate
Selvedin Mujagić, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu predstavljamo področje marketinga vključevanja odjemalcev, enega izmed sodobnih marketinških pristopov, ki se izvaja kot marketinška in spletna strategija za načrtovanje in upravljanje vedenja odjemalcev. Magistrsko delo je sestavljeno iz uvodnega dela, teoretične obravnave, raziskovalnega dela, predlogov menedžmentu in sklepa naloge. Uvodni del magistrske naloge se nanaša na opis področja vedenja odjemalcev, integriranega marketinškega komuniciranja in vključevalnega vedenja odjemalcev. Vključuje tudi opredelitve problema raziskave, ciljev, namena in raziskovalnih hipotez in omejitev raziskave ter predstavitev predvidene metodologije raziskave. Teoretični del naloge pojasnjuje osrednja teoretična izhodišča avtorjev s področja vedenja odjemalcev, integriranega marketinškega komuniciranja in vključevanja odjemalcev. V magistrski nalogi želimo ugotoviti povezanost med sociološkimi in psihološkimi dejavniki z nakupnim vedenjem odjemalcev in vključevanjem odjemalcev na primeru marketinško komunikacijske kampanje »Ta Coca-Cola je zate!«. Empirični del naloge je osredotočen na marketinško komunikacijsko kampanjo, t. i. »Ta Coca-Cola je zate!«. Kampanja je v letu 2013 generirala približno sto milijonov različnih imen in priljubljenih besed ter jih umestila na personalizirane Coca-Coline steklenice in pločevinke. Napis z unikatnim imenom je bilo mogoče oblikovati preko spletne strani in prevzeti v trgovini. Nekatera najpogostejša imena so bila že na voljo na pločevinkah in steklenicah v trgovinah. Coca-Colina kampanja predstavlja največjo evropsko in svetovno personalizirano kampanjo, izvedeno do sedaj. Z raziskavo smo želeli ugotoviti povezanost raziskovalnih spremenljivk odnosa do blagovne znamke, čustev in subjektivnih norm z nakupnim in vključevalnim vedenjem odjemalcev. Nakupno vedenje se odraža z nakupnimi značilnostmi (pogostost nakupa Coca-Cole, tedenska in mesečna povprečna vrednost nakupa), povezanimi z brezalkoholno pijačo Coca-Cola. Obenem nas zanima, ali in kako so nakupne navade, ki oblikujejo vedenje odjemalcev, povezane z namero odjemalcev po vključevanju v marketinško komunikacijske aktivnosti, povezane z blagovno znamko Coca-Cola. Vključevalno vedenje se odraža predvsem z odzivanjem odjemalcev na marketinške dražljaje in aktivnosti blagovne znamke Coca-Cola (z vključevanjem v spletne skupnosti, všečkanjem, deljenjem objav na družbenih omrežjih, povezanih s Coca-Colo). Magistrska naloga je razdeljena v dva sklopa, v teoretični in empirični del naloge. V teoretičnem delu so predstavljene različne opredelitve, teorije in področja, ki so relevantna za empirični del naloge. Prva dva sklopa teorije zajemata pojasnitev vedenja odjemalcev in nakupnega vedenja. V preostalih delih teorije smo se osredotočili na koncept integriranega marketinškega komuniciranja in vključevanja odjemalcev. Teoretični del naloge smo zaokrožili s krajšo predstavitvijo marketinške kampanje, t. i. »Ta Coca-Cola je zate!«, ki je predmet raziskovanja v empiričnem delu naloge. Predlog menedžmentu, ki je del perspektivnega dela magistrske naloge, smo posvetili podajanju predlogov in usmeritvi glede bodočega razvoja marketinga spletnega vključevanja odjemalcev. Sklepni del naloge se osredotoča na predstavitev ugotovitev raziskovalnega dela magistrske naloge.
Keywords: vedenje odjemalcev, nakupno vedenje odjemalcev, marketinško komuniciranje, integrirano marketinško komuniciranje, vključevanje odjemalcev
Published in DKUM: 08.03.2018; Views: 931; Downloads: 100
.pdf Full text (2,95 MB)

9.
Hitra moda v maloprodajnem okolju
Klavdija Hötzl, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Hitra moda je v zadnjih nekaj letih doživela velik razcvet. S ponudbo oblačil po nizkih cenah in hitrem menjavanju trendov so ponudniki hitre mode dobili veliko pozornost odjemalcev, še posebej mladih žensk, ki so rade v trendu. Ker so uspeli skrajšati čas proizvodnje in dobave na minimum, lahko neprestano predstavljajo novosti na prodajnih policah, s čimer še bolj privabijo odjemalce. Porabnik namreč prav zaradi tega prodajalne obišče večkrat, da vidi, če je kaj novega na voljo. Prav tako zaradi nizkih cen odjemalec ne čuti nekega finančnega bremena ob nakupu tovrstnih oblačil, zaradi česar po nakupu ne čuti velike krivde. Nekateri pa ravno zaradi nizkih cen potrošijo preveč denarja in kupujejo impulzivno, kar pa vodi v negativne ponakupne posledice. Po drugi strani pa vse ni tako enostavno, kot se zdi. Ponudniki morajo biti ves čas v koraku s časom, da na policah predstavljajo le najnovejše trende, ki pa so lahko moderni zgolj malo časa. Prisiljeni so dobro spremljati povpraševanje in ob pravem času porabnikom ponuditi izdelek, ki si ga želijo. V ozadju vsega tega pa stoji mnnožična proizvodnja in maksimiranje dobička. Če želi ponudnik dati na trg nek izdelek po tako nizki ceni, mora dobavljati po zelo nizkih stroških, s čimer se proizvodnja seli v manj razvite države in se med drugim spodbuja nizko plačano delo. Poleg tega tudi kvaliteta izdelkov ni najboljša, saj so uporabljeni slabši materiali, da lahko proizvajajo s čim manjšimi stroški.
Keywords: maloprodaja, hitra moda, kvaliteta, potrošnja, vedenje odjemalcev
Published in DKUM: 14.12.2017; Views: 1323; Downloads: 222
.pdf Full text (945,97 KB)

10.
Samopodoba pivcev piv mikropivovarjev
Špela Dominko, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Iz obdobja bitk med pivci lagerjev prehajamo v obdobje velikega porasta mikropivovarn. Čeprav je Slovenija izgubila svoji dve največji pivovarni, pridobiva množico manjših in kulinarično usmerjenih pivovarjev. Domače pivovarstvo postaja alternativni trend, na neki način bi lahko rekli subkultura. Konkurenca na področju mikropivovarstva se naglo veča. Danes jih lahko na našem območju najdemo vsaj petdeset in število vztrajno raste. Tako kot vsak trend se bo tudi ta počasi umiril in ostali bodo le najboljši. Da bi mikropivovarji postali konkurenčni, morajo svojo dejavnost profesionalizirati. Celotno načrtovanje in strateško planiranje se začne pri preučevanju odjemalcev. Kot kupci se zavedamo široke ponudbe in postajamo med celotnim procesom odločanja vedno bolj zahtevni. Razumevanje odjemalcev predstavlja ponudnikom izziv in posledično tudi pogoj za preživetje. Odjemalce morajo dobro spoznati, saj je osnovni namen trženja odzivanje in zadovoljevanje potreb in želja ciljnih uporabnikov. Na vedenje in odločanje odjemalcev vplivajo mnogi dejavniki. Na eni strani zunanji vplivi, kot so kultura, demografski dejavniki, socialne oznake, na drugi pa notranji dejavniki oziroma posameznikove percepcije, učenje in spomin, motivi, osebnost in čustva. Med seboj se prepletajo in močno vplivajo ter oblikujejo samopodobo. Lahko rečemo, da je samopodoba posameznikovo doživljanje sebe in smernik vedenja. V sklopu marketinga označujemo izraz samopodoba s konceptom samega sebe oziroma konceptom jaza. Obravnavamo ga vsaj iz dveh vidikov; dejanskega in idealnega jaza. Ta nam služi kot vodilo pri usmerjanju nakupnega vedenja. Izdelki, ki odražajo naš jaz, so nam bolj privlačni, saj nam predstavljajo simbol, ki zvišuje ali vzdržuje našo samopodobo. Diplomski projekt je razdeljen na teoretični in praktični del. Teoretični del zajema opredelitve ključnih pojmov: vedenje odjemalcev, samopodobo posameznika, koncept jaza, dimenzije samopodobe ter povezavo med samopodobo in imidžem izdelkov. Na kratko smo predstavili mikropivovarne, njihovo dejavnost in posebnosti v primerjavi z industrijskimi pivovarnami. Teoretična izhodišča in predpostavke smo preverili na primeru samopodobe pivcev piva mikropivovarjev. Ugotovili smo, kakšno podobo imajo pivci piv mikropivovarjev in kako se v več postavkah razlikuje od samopodobe pivcev industrijskih piv. Prav tako smo ugotovili glavne razlike med imidži piv pikropivovarjev in potrdili teorijo skladnosti samopodobe in imidža piva.
Keywords: vedenje odjemalcev, samopodoba, imidž izdelka, koncept jaza, mikropivovarna
Published in DKUM: 01.12.2017; Views: 1124; Downloads: 130
.pdf Full text (1,14 MB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica