| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 25
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Vpliv kontekstualnih dejavnikov nakupa na zaznave cenovne nepravičnosti in pritožbeno vedenje odjemalcev
Domen Malc, 2023, doctoral dissertation

Abstract: V doktorski disertaciji se osredotočamo na zaznave cenovne nepravičnosti in njihov vpliv na pritožbeno vedenje odjemalcev v različnih kontekstih. Temeljni cilj doktorske disertacije je oblikovati in empirično preveriti model zaznav cenovne nepravičnosti. V okviru modela želimo pojasniti tudi vlogo čustev v tem kontekstu in njihov vpliv na vedenje odjemalcev. Model hkrati testiramo tudi ob pogojih visoke in nizke vpletenosti odjemalcev in ob upoštevanju interakcije mesta nakupa z mestom referenčne transakcije. Za dosego zastavljenih ciljev v teoretičnem delu disertacije najprej podrobno predstavimo cene in njihovo vlogo v marketingu. Posvetimo se tudi strategijam cenovnega razlikovanja in posebej izpostavimo izzive, ki jih za to področje predstavlja uporaba večkanalne strategije marketinških poti. Sledi podroben pregled literature na temo zaznavanja cen, ki predstavlja osnovo za razumevanje našega osrednjega koncepta: zaznane cenovne nepravičnosti. To opredelimo kot odjemalčeve zaznave pravičnosti, sprejemljivosti in razumnosti cenovnih razlik in nanje vezana čustva. Predstavimo še obstoječe pristope k merjenju tega koncepta in dosedanje ugotovitve o zaznavah cenovne nepravičnosti v večkanalnem okolju. Posvetimo se tudi preostalim ključnim konceptom pričujoče raziskave – čustvom, pritožbenemu vedenju in vpletenosti odjemalcev, ob tem pa pojasnimo tudi predhodna dognanja glede njihove povezanosti z zaznano cenovno nepravičnostjo. Na osnovi teoretičnega pregleda oblikujemo štiri glavne hipoteze, ki predvidevajo povezovanje vseh obravnavanih konceptov in tvorijo naš konceptualni model. Empirično preverjanje modela poteka skozi dve eksperimentalni študiji ob uporabi eksperimentalnih scenarijev. Analiza zbranih podatkov obsega deskriptivno statistiko in korelacijske analize, osrednji del pa temelji na modeliranju strukturnih enačb. Pri tem v prvi študiji zaradi njene pilotne narave in nekoliko manjšega vzorca uporabimo pristop MIMIC z metodo delnih najmanjših kvadratov (PLS-SEM), v drugi pa ob večjem vzorcu in z namenom testiranja teorije pristop SMM po kovariančni metodi (CB-SEM). Analize razkrijejo, da negativni čustveni odzivi na razliko v ceni vodijo do višje stopnje zaznane cenovne nepravičnosti, medtem ko pozitivni odzivi znižujejo stopnjo nepravičnosti (H1a). Samo negativni čustveni odzivi pa imajo pomemben vpliv na verjetnost pojavljanja pritožbenega vedenja – konkretno posrednega javnega pritožbenega vedenja in posrednega zasebnega pritožbenega vedenja (H1b). Pomemben dejavnik pritoževanja je tudi zaznana cenovna nepravičnost, ki vodi do višje verjetnosti neposrednega pritožbenega vedenja in višje verjetnosti posrednega zasebnega pritožbenega vedenja, vendar pa ob naraščanju zaznane nepravičnosti pada verjetnost javnega pritoževanja (H2). Preostali dve raziskovalni hipotezi ovržemo, saj ne vpletenost odjemalcev (H3) in ne interakcija mesta nakupa z mestom referenčne transakcije (H4) nimata vpliva na povezave med obravnavanimi konstrukti.
Keywords: Cenovna nepravičnost, zaznavanje cen, vedenje odjemalcev, pritožbeno vedenje, čustveni odzivi, vpletenost odjemalcev, večkanalni pristop, modeliranje strukturnih enačb
Published in DKUM: 29.11.2023; Views: 492; Downloads: 80
.pdf Full text (3,90 MB)

2.
Marketinško komuniciranje in vedenje odjemalcev v podjetju Onlyplants
Ana Tomaž, 2023, master's thesis

Abstract: Marketinško komuniciranje je sredstvo, s katerim podjetja neposredno ali posredno obveščajo, prepričujejo in opominjajo potrošnike o izdelkih in blagovnih znamkah, ki jih ponujajo na trgu. V okviru tega termina morajo vodje marketinga razumeti osnove komunikologije, modele integriranega marketinškega komuniciranja in instrumente, saj bodo lahko le tako na trgu ustvarili uspešne marketinške strategije. Ker poznavanje marketinških orodji in strategij dandanes ni dovolj, je za uspešno prodajo in rast podjetja nujno poznavanje svojih odjemalcev. Vedenje porabnikov je proces odločanja in fizične aktivnosti, ki se pojavlja pri posamezniku pri vrednotenju, pridobivanju, uporabi in »znebitvi« dobrin in storitev. V teoretičnem delu smo se osredotočili na opredelitev komuniciranja, instrumentov marketinškega komuniciranja, digitalnega marketinga, vedenja odjemalcev in potrošnikov sobnih rastlin. V nadaljevanju smo predstavili podjetje Onylplants ter njihovo ponudbo storitev, izdelkov in pojavljanja na družbenih omrežjih ter spletni strani. Empirični del naloge vsebuje raziskavo, kjer smo na osnovi strukturiranega intervjuja in anketnega vprašalnika raziskovali marketinško komuniciranje in vedenje odjemalcev podjetja Onylplants. Specifično smo se osredotočili na družbena omrežja, starostne skupine in dejavnike, ki vplivajo na odjemalce ter njihovo potrošnjo v podjetju. Ugotovili smo, da je Instagram ključna platforma za pridobivanje odjemalcev ter, da bi podjetje Onylplants večina trenutnih kupcev priporočila drugim. Prav tako lahko potrdimo, da so milenjici najštevilčnejši kupci, ki si bi za dodaten vir informacij želeli platformo TikTok.
Keywords: Komuniciranje, marketinško komuniciranje, instrumenti marketinškega komuniciranja, sobne rastline, družbena omrežja, vedenje odjemalcev
Published in DKUM: 20.11.2023; Views: 411; Downloads: 65
.pdf Full text (2,26 MB)

3.
Nakupno vedenje odjemalcev na družbenih omrežjih kot platformah za nakupovanje
Julija Toplak, 2023, master's thesis

Abstract: Družbena omrežja dandanes predstavljajo pomemben del vsake marketinške strategije podjetja. Niso več zgolj komunikacijsko orodje, temveč imajo pomembno vlogo pri nakupnem vedenju odjemalcev ter vplivajo na proces nakupnega odločanja. Nenehno se razvijajo v smeri čim bolj enostavne in personalizirane uporabniške izkušnje, z implementiranjem novih funkcij pa nakazujejo izrazit razvoj, usmerjen v vzpostavljanje platforme za nakupovanje. Integracija spletne prodaje in družbenih omrežij je za podjetja lahko učinkovita le, če dobro poznajo svoje ciljne skupine in njihovo nakupno vedenje, ki mu lahko prilagodijo marketinške strategije, in zagotovijo edinstveno nakupovalno izkušnjo. V teoretičnem delu smo obravnavali družbena omrežja in pomen njihove uporabe za podjetja ter predstavili sodobne trende. Podrobneje smo analizirali vlogo družbenih omrežij kot komunikacijske platforme in kot platforme za nakupovanje. Predstavili smo teoretična izhodišča na področju vedenja odjemalcev na družbenih omrežjih ter opredelili segmente odjemalcev, preučili njihov odločitveni proces in nakupno vedenje. Posebej smo se osredotočili na ključne dejavnike nakupnega vedenja, kot so brskanje po izdelkih na družbenih omrežjih, elektronska komunikacija »od ust do ust«, informacije na družbenih omrežjih in nakupna namera. V empiričnem delu smo raziskovali, kateri dejavniki hedonistične in utilitaristične motivacije odjemalce motivirajo, da brskajo po izdelkih na družbenih omrežjih ter kako to vpliva na njihovo nakupno namero in posredovanje informacij »od ust do ust«. Preučevali smo tudi, kako odjemalci dojemajo informacije na družbenih omrežjih in kako te vplivajo na brskanje po izdelkih na družbenih omrežjih in na nakupno namero odjemalcev. Rezultati kažejo, da kakovost informacij in sprejemanje informacij pomembno vplivata na brskanje po izdelkih na družbenih omrežjih, medtem ko verodostojnost in uporabnost informacij nista statistično povezani z brskanjem. Med utilitarističnimi dejavniki motivacije ugotavljamo, da imajo dostopnost informacij, raznolikost izdelkov in prilagojeni oglasi pomemben vpliv na brskanje, medtem ko udobje ni statistično povezano z brskanjem. Pustolovskost in zabava ter avtoriteta in status sta hedonistična dejavnika motivacije, ki imata pomemben vpliv na brskanje po izdelkih na družbenih omrežjih, medtem ko hedonistični dejavnik odkrivanje trendov in socializacija ni povezan z brskanjem. Ugotavljamo še, da informacije na družbenih omrežjih in brskanje po izdelkih na družbenih omrežjih vplivajo na nakupno namero odjemalcev, prav tako pa brskanje po izdelkih na družbenih omrežjih vpliva na posredovanje informacij »od ust do ust«.
Keywords: družbena omrežja, nakupno vedenje odjemalcev, informacije na družbenih omrežjih, utilitaristična motivacija, hedonistična motivacija, nakupna namera, posredovanje informacij »od ust do ust«
Published in DKUM: 20.11.2023; Views: 377; Downloads: 85
.pdf Full text (2,08 MB)

4.
Zeleni marketing in nakupno vedenje odjemalcev v turizmu
Davida Pogorevc Hafner, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Tema diplomske naloge je zeleni marketing in nakupno vedenje odjemalcev v turizmu. Opišemo, kaj je zeleni marketing in kdo so zeleni potrošniki, natančneje pa se dotaknemo teme zeleni turizem, ki v Sloveniji postaja vse bolj priljubljen ter se hitro razvija zaradi neokrnjene narave, pestre kulturne dediščine ter raznolike in izvrstne kulinarične ponudbe. Razvoj zelenega marketinga in turizma postaja vse pomembnejši, saj smo se začeli vsaj v razvitem delu sveta vse bolj zavedati problema onesnaženosti zraka, globalnega segrevanja ter pogubnih posledic klimatskih sprememb, pomanjkanja pitne vode, izumiranja živalskih in rastlinskih vrst in še bi lahko naštevali. Varovanje okolja je postalo ključno družbeno vprašanje, ki zahteva trajnostno naravnanost podjetij. Zeleni marketing je učinkovita strategija, ki ozavešča turiste o pomembnosti trajnostnega turizma in spodbuja zeleno ravnanje. V diplomskem delu smo raziskali potencial zelenega turizma v Sloveniji ter vpliv zelenega marketinga na zeleno zavest in ravnanje turistov. Ugotovili smo, koliko okoljska ozaveščenost vpliva na nakupno vedenje odjemalcev in koliko so v zameno pripravljeni plačati več ter tudi, ali okoljski znaki pozitivno vplivajo na nakupne odločitve odjemalcev/turistov in ali bi se potrošniki večkrat odločili za zeleno turistično ponudbo, če bi bila na voljo. Prišli smo do sklepa, da potrošniki še vedno raje ostanejo v coni svojega udobja in se odločajo za okolju bolj prijazne alternative v glavnem le, če so cene tovrstne ponudbe konkurenčne. Če pa se odločijo, verjamejo, da so zato boljši/odgovornejši potrošniki in pripomorejo k trajnostnemu razvoju in varovanju okolja. Tudi pri turistični ponudbi cenijo kakovost, udobje in prestiž in se za zeleno turistično ponudbo ne odločijo vedno, temveč pretežno takrat, ko je v skladu z njihovimi pričakovanji o doživetem in udobnem dopustu.
Keywords: zeleni marketing, zeleni turizem, zeleni odjemalci/turisti, nakupno vedenje odjemalcev
Published in DKUM: 18.10.2023; Views: 336; Downloads: 37
.pdf Full text (1,48 MB)

5.
Vpliv pandemije koronavirusa na spletno nakupovanje
Maja Šušteršič, 2023, master's thesis

Abstract: Spletno nakupovanje je oblika elektronskega poslovanja, ki omogoča odjemalcem nakupovanje izdelkov ali storitev preko interneta z uporabo spletnega brskalnika ali mobilne aplikacije. Rast spletnega nakupovanja v zadnjih letih spodbujajo številni dejavniki, vključno s pandemijo koronavirusa. Pandemija je v državah po svetu povzročila uvajanje strogih ukrepov za zajezitev koronavirusa, ki so zajemale popolno zaprtje držav (lockdown), karantene, prepovedi potovanj, delo na domu, pa tudi zapiranje številnih neživilskih prodajaln. Vse to je po eni strani povzročilo velike izgube v gospodarstvu, po drugi strani pa pospešeno digitalizacijo in uporabo spletnega nakupovanja. Pandemija je močno zaznamovala nakupno vedenje odjemalcev, predvsem med prvim valom pandemije. Prebivalstvo vsake države se je na začetek pandemije odzvalo s kopičenjem zalog, pojavilo se je večtedensko panično nakupovanje. To se je najbolj odražalo pri izdelkih, kot so maske, razkužila, antiseptiki, zdravila proti prehladu in gripi, prav tako pa so začeli kopičiti živila za domačo shrambo, kot so trajno mleko, sladkor, riž, kvas, testenine, toaletni papir in različna konzervirana hrana. Odjemalci so zaradi pandemije manj pogosto hodili v trgovine in so se trudili nakupovati v trgovinah, kjer je bilo manj gneče in ob urah, ko je bilo v trgovinah manj ljudi. Številni so skrajšali tudi nakupovalni čas, da bi opravili nakup čim hitreje. Nekateri odjemalci so zaradi pandemije začeli uporabljati samopostrežne blagajne, izkazali pa so tudi preferenco do brezstičnih načinov plačila (kreditna kartica, mobilno plačevanje). Pandemija je vplivala tudi na t. i. taktilno sposobnost odjemalcev, torej potrebo odjemalcev po tem, da si izdelke ogledajo, se jih dotikajo, vonjajo ali jih okušajo. Krizne razmere pogosto prekinejo vsakodnevne nakupovalne rutine, kar odpira prostor za preizkušanje novih praks in njihovo preoblikovanje, kar je pri marsikaterem odjemalcu vodilo k spletnemu nakupovanju. Med pandemijo so začeli odkrivati spletno nakupovanje starejši in digitalno manj vešči odjemalci. Evropska spletna maloprodaja se je leta 2020 povečala za 31 odstotkov. V državah, kjer je bil izbruh koronavirusa najhujši, kot na primer v Španiji in Italiji, se je spletna prodaja še bolj drastično povečala. Najvišja rast spletnih naročil je bila dosežena aprila 2020, pred koncem prvega vala pandemije. Po koncu prvega vala, ko je bilo večinoma konec splošnega zaprtja držav, se je spletna nakupovalna aktivnost pričela zmanjševati, kljub temu pa je še zmeraj dosegala veliko višjo raven kot v začetku letu 2020, pred pričetkom pandemije. Pri spletnem nakupovanju so največji premik naredili odjemalci v razvijajočih se gospodarstvih. Največje število med aktivnimi spletnimi kupci, ki opravijo najmanj en spletni nakup vsaka 2 meseca, se je od pričetka pandemije koronavirusa zaznalo v kategoriji kozmetike in osebne nege, digitalne zabave, hrane in pijače ter mode in modnih dodatkov. Največja rast aktivnih spletnih kupcev zaradi vpliva pandemije koronavirusa pa se je izkazala v sektorju izdelkov za IKT tehnologijo, farmacevtskih izdelkov, orodja in pripomočkov za vrtnarjenje ter izobraževanja in spletnih tečajev. V sklopu empirične raziskave smo ugotovili, da ima večina odjemalcev pozitiven odnos do spletnega nakupovanja, prav tako pa je večina odjemalcev zadovoljnih s spletnim nakupovanjem. Ob koncu smo potrdili tudi dejstvo, da je pandemija koronavirusa pri odjemalcih za več kot 50 % povečala obseg spletnega nakupovanja, vendar pa pandemija ni vplivala na večje zadovoljstvo odjemalcev s spletnim nakupovanjem.
Keywords: spletno nakupovanje, zadovoljstvo odjemalcev, vpliv pandemije koronavirusa na nakupno vedenje odjemalcev, vpliv pandemije koronavirusa na spletno nakupovanje
Published in DKUM: 17.03.2023; Views: 862; Downloads: 208
.pdf Full text (5,66 MB)

6.
Nakupovalne navade v času epidemije covid-19 in zadovoljstvo odjemalcev s spletnim nakupovanjem v Sloveniji
Luka Fras, 2022, master's thesis

Abstract: Živimo v svetu, kjer je elektronsko poslovanje eden izmed glavnih načinov poslovanja. S sodobno tehnologijo ter globalnim informativnim povezovanjem zajema elektronsko poslovanje vse od nakupovanja preko spleta, prodajo proizvodov in storitev ter najrazličnejše komunikacije. Zaradi te neodvisnosti je v času epidemije Covid-19 postala spletna prodaja samoumevni način zadovoljevanja potreb odjemalca. Covid-19 je imel pomemben vpliv na spletno trgovino po vsem svetu. Zaradi teh prilagoditev je spletna trgovina hitro rasla. Koronavirus je odjemalce usmeril k uporabi interneta in k svoji vsakodnevni rutini prisilil odjemalce, da nakupujejo preko spletne trgovine. Magistrsko nalogo smo razdelili na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo proučili dejavnike vedenja odjemalcev, prikazali proces nakupnega vedenja ter se osredotočili na vedenjske odzive v času epidemije in sprememb nakupovalnih navad slovenskih odjemalcev. V nadaljevanju smo opisali dejavnike ter posledice zadovoljstva ter kot pomemben dejavnik opredelili koncept zaznane vrednosti in pričakovanja odjemalcev. V empirični raziskavi smo obravnavali rezultate izvedene ankete. Analizirali smo slovenske odjemalce in raziskali, kakšne so bile nakupovalne navade v času Covid-19. Prikazali smo dejstva, zakaj nekateri uporabniki (ne) kupujejo preko spleta, in pomembne dejavnike, ki vplivajo na odločitev o spletnem nakupovanju. Prikazali smo ugotovitve, ki so za odjemalce ključnega odločitvenega pomena. Prav tako smo ugotovili razloge za zadovoljstvo s spletnim nakupovanjem slovenskih odjemalcev. V skladu z ugotovljenimi podatki bomo podali tudi ustrezno kritično oceno.
Keywords: Vedenje odjemalcev, zadovoljstvo odjemalcev, nakupovalne navade, COVID-19
Published in DKUM: 27.10.2022; Views: 686; Downloads: 128
.pdf Full text (1,50 MB)

7.
Analiza trga za izgradnjo lokalne blagovne znamke v kmetijstvu
Aleš Perko, 2021, master's thesis

Abstract: Na trgu kmetijskih izdelkov je konkurenca velika, prav tako pa je ponudba zelo široka. V Sloveniji kmetje vse več ponujajo lokalno pridelane izdelke odjemalcem ter skušajo ugoditi njihovim potrebam in željam. Zaradi težjih naravnih danosti za pridelovanje in majhnosti parcel so slovenski kmetje v težjem ekonomskem položaju v primerjavi s kmetijskimi velesilami na globalnem trgu. Slovenski kmet težko konkurira v ekonomiji obsega in kvantiteti. Priložnost za konkuriranje in izboljšanje družbeno-ekonomskega položaja kmetij je v medsebojnem povezovanju, dodani vrednosti izdelkov in kratkih prodajnih verigah. Raziskave kažejo, da je povezovanje kmetij v kolektivne blagovne znamke v lokalnih ali širših območjih ena izmed možnosti za razvoj kmetij in lokalnega območja. V magistrskem delu najprej predstavljamo teoretična izhodišča o blagovni znamki, opredelili smo izraz lokalno in lokalna blagovna znamka ter predstavili kolektivne blagovne znamke. Pregledali smo literaturo v zvezi z vedenjem odjemalcev do lokalnih blagovnih znamk, pregledali primere vedenja odjemalcev do lokalnih blagovnih znamk in samega vpliva na lokalno gospodarstvo ter okolje. Predstavili smo primere dobrih praks kolektivnih blagovnih znamk iz tujine in iz Slovenije. V nadaljevanju sledi analiza raziskave trga odjemalcev, kjer so nas zanimala stališča, nakupno vedenje in njihovo zaznavanje lokalne ponudbe kmetijskih prehrambenih izdelkov. Zanimalo nas je tudi odjemalčevo pričakovanje glede lokalno pridelanih izdelkov v prihodnje. Raziskali smo trg ponudnikov s poglobljenimi intervjuji, kjer nas je zanimala trenutna situacija na kmetijskem trgu, kakšna je ponudba na trgu in kdo so njihovi odjemalci. Ponudnike smo povprašali o mnenju glede morebitnega obstoja lokalne kolektivne blagovne znamke v kmetijstvu in pričakovanj v prihodnje. Z raziskavo smo ugotovili, da je povpraševanje odjemalcev po lokalno pridelanih izdelkih veliko, večina vprašanih tudi kupuje te izdelkete. Respondenti največ povprašujejo predvsem po osnovnih prehrambenih izdelkih, tudi za v prihodnje obstaja veliko zanimanje odjemalcev za tovrstne izdelke, kar se je potrdilo v raziskavi. Ugotovili smo, da tudi ponudniki zaznavajo vse večje povpraševanje po lokalno pridelanih izdelkih in podpirajo idejo o lokalni kolektivni blagovni znamki kmetijskih ponudnikov.
Keywords: Blagovna znamka, lokalni izdelki, kolektivne blagovne znamke, vedenje odjemalcev, lokalne kolektivne blagovne znamke, kmetijski izdelki.
Published in DKUM: 11.04.2022; Views: 773; Downloads: 138
.pdf Full text (3,22 MB)

8.
Pomembnost države porekla pri nakupnem odločanju odjemalcev
Maja Camlek, 2021, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je raziskovanje nakupnih navad odjemalcev. Na nakupno odločanje vpliva več različnih dejavnikov. Različni ponudniki izdelkov in storitev se trudijo spoznati in razumeti naše nakupno vedenje. V tem delu smo raziskovali pomembnost države porekla izdelka. Zanimalo nas je predvsem, ali obstajajo razlike v pomembnosti porekla države izdelka pri nakupnem odločanju glede na demografske dejavnike. V teoretičnem delu smo najprej opredelili vedenje odjemalcev. Nato smo obravnavali teorijo nakupnega odločanja in dejavnike, ki vplivajo na nakupno odločanje. V tem poglavju smo obravnavali tudi proces in stopnje v procesu nakupnega odločanja. V naslednjem poglavju smo najprej opredelili državo porekla izdelka in dejavnike, ki vplivajo na podobo države, nato pa smo naredili še pregled raziskav na to temo. V zadnjem delu teoretičnega dela smo opisali še etnocentrizem ter vzroke za pojav etnocentrizma odjemalcev. V praktičnem delu smo želeli raziskati, koliko ljudi pred nakupom sploh preveri poreklo izdelka, in če ga, pri katerih izdelkih. Ugotoviti smo želeli tudi, ali obstajajo razlike v pomembnosti porekla izdelka glede na spol, starost, izobrazbo in prihodek. Na koncu smo želeli izmeriti in ugotoviti, ali so slovenski odjemalci v povprečju nagnjeni k etnocentrizmu in ali je etnocentrizem povezan z zaznano pomembnostjo izvora izdelka pri nakupu. V raziskavi smo ugotovili, da vsi sodelujoči v raziskavi preverijo poreklo izdelka pri vsaj enem izmed naštetih izdelkov. Med demografskimi dejavniki smo uspeli dokazati, da obstajajo razlike glede pomembnosti porekla izdelka samo med starostnimi skupinami. Ugotovili smo tudi, da slovenski odjemalci v povprečju niso nagnjeni k etnocentrizmu ter da obstaja povezava med etnocentrizmom in zaznano pomembnostjo države porekla izdelka.
Keywords: etnocentrizem, država porekla izdelka, vedenje odjemalcev, nakupno odločanje.
Published in DKUM: 15.04.2021; Views: 1167; Downloads: 167
.pdf Full text (3,35 MB)

9.
Impulzivno nakupovanje
Ana Marija Zupanič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Impulzivno nakupovanje je vsem dobro poznano, a velikokrat napačno interpretirano, prav tako ga je težko opredeliti z enotno in celovito definicijo. So pa raziskovalci enotni, da impulzivno nakupovanje vključuje tri ključne značilnosti tovrstnega vedenja. In sicer, nakup je nenačrtovan, težko nadzorovan in spremljan s čustvenimi odzivi. Tovrstno nakupno vedenje na prvi pogled morda izgleda enostavno, vendar temu ni tako. Velja namreč za kompleksno obliko nakupnega vedenja. S časom in večanjem nasičenosti trga z raznimi izdelki in storitvami, se je posledično spremenila tudi kultura potrošnje. Ogromna razpoložljivost izdelkov, vplivi oglasnih sporočil, privlačnost izdelkov, trendi, nagnjenost k potrošnji ipd., odjemalcem omogočajo, da podležejo skušnjavi in opravijo t.i. impulziven nakup. Impulzivno nakupno vedenje je del širšega področja raziskovanja, vedenja odjemalcev, na področju katerega gre za študijo procesov izbire, nakupovanja, uporabljanja ali razpolaganja z izdelki, storitvami, za zadovoljitev potreb in želj posameznikov ali skupin. Odjemalci torej skozi proces nakupovanja sprejemajo nakupne odločitve, da zadovoljijo njihove potrebe. Ta proces odločanja je lahko včasih čisto samodejen oz. rutinski, lahko je tudi povsem čustveno pogojen, spet v nekaterih primerih pa je kompleksen in zahteva večje napore odjemalca za sprejetje prave nakupne odločitve. Tovrsten nakupni proces imenujemo razširjen proces odločanja in temelji na podlagi racionalnih in izredno premišljenih odločitev. V nasprotju s tem nakupnim procesom, pa je impulzivno nakupovanje povsem kontradiktivno. Včasih namreč odjemalci doživijo nakupne impulze, ki jih privedejo do nakupa, ki ni posledica racionalne nakupne odločitve. Odločitve odjemalcev ob impulzivnem nakupu, kršijo temeljna načela modela »homo economicus«, ki predpostavlja, da ima odjemalec popoln dostop do vseh potrebnih informacij in vse relevantne informacije ob sprejemanju svojih nakupnih odločitev tudi racionalno upošteva. Pri klasičnem nakupnem vedenju, torej odjemalci v vseh fazah nakupnega procesa, sprejemajo racionalne nakupne odločitve, ki so neodvisne od njegovih čustev, počutja in psiholoških stanj. Pri impulzivnem nakupnem procesu pa prevlada čisto nasprotje. Pri impulzivnem nakupnem procesu odjemalec namreč ni popolnoma informiran, nima jasno izraženih potreb in je pod vplivom različnih dejavnikov oz. impulzov. Model procesa impulzivnega nakupovanja lepo prikazuje vedenje, ki sledi določeni strukturi, od tvorbe in uveljavitve ali opustitve t.i. potrošniškega impulza. Pri tem pa so izredno pomembni tudi razni dejavniki, ki na tovrstno vedenje vplivajo in ga pogojujejo. Ti dejavniki so tudi osrednja tema tega diplomskega projekta. Za lažje razumevanje so dejavniki razvrščeni na kategorije. In sicer, notranje dejavnike, v okviru katerih je obravnavana nagnjenost posameznika k impulzivnosti, razpoloženje, vrednote, simbolizem in identiteta. Demografske značilnosti, kjer so vključene razlike v nakupnem vedenju med spoloma. Zunanje dejavnike kot so nakupno okolje, nakupovanje kot užitek in t.i. »store browsing«, razpoložljivost časa in denarja. Ter socio-kulturne dejavnike, kot sta kultura in družba. Glavni cilj diplomskega projekta je bil opredeliti in opisati proces impulzivnega nakupovanja, ter opredeliti glavni niz stimulantov, ki vplivajo na impulzivno nakupno vedenje. S pregledom relevantne literature in ključnih raziskav na področju izbrane tematike, sem želela oblikovati smiseln teoretičen konstrukt, ki pojasnjuje obravnavano tematiko.
Keywords: Impulzivno nakupovanje, vedenje odjemalcev, nakupno odločanje, proces impulzivnega nakupovanja, dejavniki impulzivnega nakupovanja
Published in DKUM: 11.12.2019; Views: 2127; Downloads: 163
.pdf Full text (473,78 KB)

10.
Subliminalno oglaševanje
Vanessa Kacjan, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V delu sem najprej morala raziskati oglaševanje kot tako, kako vpliva na vedenje odjemalcev in na kakšen način se le – ti odločajo za nakup. Glavni problem diplomske naloge pa je bilo subliminalno oglaševanje. Beseda je tuja, v slovenščino se prevede v prikrito oglaševanje, torej že ime pove, da oglaševalec oglašuje tako, da ni na prvo žogo očitno. Ker je tak način oglaševanja manj moteč in manj očiten, se ga oglaševalci radi poslužujejo. Kot ugotovimo v delu, je subliminalno oglaševanje v nekaterih oblikah zelo razširjeno in lahko tudi zelo učinkovito. Še posebej priljubljena je uporaba »product placement-a«. Nekateri so mnenja, da s takšnim načinom oglaševanja oglaševalci zavajajo odjemalce in da je to način manipulacije – »naredimo vse, da se izdelek proda, tudi če jim moramo to vcepiti v podzavest.« V zvezi s subliminalnim oglaševanjem nas je zanimalo, v kakšnih oblikah se pojavlja v medijih, na kakšen način ta vpliva na odjemalce, glavno vprašanje, na katerega si odgovorimo v delu pa je, ali je subliminalno oglaševanje dejansko učinkovito. V delu sem se dotaknila tudi etičnosti oglaševanja, ki gre s subliminalnim oglaševanjem z roko v roki, prav zaradi svoje neagresivnosti in obtožb, da je način manipulativen. Prav zaradi neetičnega prizvoka prikritega oglaševanja, pa je država oblikovala določene zakone, ki to oglaševanje omejujejo in v tem smislu tudi zaščitijo potrošnika. V delu sem raziskala zakone, kjer je omenjeno prikrito oglaševanje, a ker zakonodaja velikokrat ne zadostuje, se je v oglaševanju oblikovala tudi tako imenovana samoregulacija, torej da podjetja sama regulirajo svoje delovanje na trgu. Po raziskovanju literature je bil moj sklep naslednji: Da, subliminalno oglaševanje je učinkovito, vendar ne v vseh oblikah. S strani znanstvenikov je bilo dokazano, da avdio in vizualna subliminalna spročila na odjemalca vplivajo v strogih laboratorijskih pogojih, ter le če je izdelek povezan s trenutnimi željami in potrebami odjemalca, ki se mu subliminalno oglašuje. sicer je dokazano, da lahko takšna sporočila vplivajo na odjemalčeve možgane, vendar le v minimalnih merah. Po drugi strani pa imamo oblike takšnega oglaševanja, ki se na veliko uporabljajo in so se izkazale za zelo učinkovite – prva izmed teh je umeščanje izdelkov v popularne serije, filme, glasbene videospote itd., po mojem mnenju ena izmed učinkovitejših je tudi plačana oglaševalska vsebina, predstavljena kot novinarski članek. Tukaj sem mnenja, da dejansko gre za zavajanje potrošnika, ki v malovernosti verjame, da bere neodvisen novinarski članek, ki je pravzaprav oglas, vendar pa prav na ta način pridobi bralca – s svojo neagresivnostjo, kar je pravzaprav ena izmed glavnih karakteristik prikritega oglaševanja. Ljudje verjamejo, da je oglaševalski svet poleg klasičnih oglasov nasičen tudi s subliminalnimi, vendar oglaševalci sami trdijo, da takšnega načina oglaševanja ne uporabljajo. Ker je tema zelo obsežna, se bomo v nadaljevanju konkretneje posvetili vsem zgoraj omenjenim.
Keywords: Prikrito oglaševanje, umeščanje izdelkov, etika, vedenje odjemalcev, zakonodaja, samoregulacija
Published in DKUM: 26.11.2018; Views: 2080; Downloads: 314
.pdf Full text (1,42 MB)

Search done in 7.74 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica