| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 366
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Preventivno delo z agresivnimi učenci v osnovni šoli
Urška Mesarič, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo proučevali agresivno vedenje in dejavnike, ki vplivajo nanj. Delo je razdeljeno na dva obsežnejša dela. V prvem delu smo opisali različne oblike agresivnosti ter opredelili osnovne pojme: agresivnost, moteče vedenje in nasilje. Predstavili smo različne teorije agresivnost in osebne ter družbene dejavnike, ki vplivajo na agresivno vedenje posameznika. Prav tako smo v prvem delu odgovarjali na vprašanje, kako se agresivno vedenje izraža v šoli in kateri otroci so v šoli opredeljeni kot otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. V drugem delu smo se osredotočili predvsem na strategije oziroma dejavnosti, s katerimi lahko zmanjšamo oziroma preprečimo pojavnost neželenega, agresivnega vedenja učencev. Veliko vlogo pri tem igra sodelovanje šole s starši ter preventivno delovanje šole. Slednje se lahko izvaja skozi aktivnosti spodbujanja dobre socialne klime, spoštljivih odnosov ter z učenjem prosocialnih veščin in konstruktivnih vzorcev vedenja. Nalogo smo zaključili s kratkim priročnikom, ki je namenjen učiteljem in drugim strokovnim delavcem, tudi staršem, ki imajo opravka z otroki, ki izražajo neprimerno ali agresivno vedenje. Priročnik temelji na aktivnostih preventivnega delovanja, ki vključujejo vaje za vzpostavljanje dobre klime in odnosov v razredu, prepoznavanje lastnih čustev in čustev drugih, ter vaje za urjenje ustreznih načinov izražanja jeze in socialnega zavedanja.
Keywords: agresivno vedenje, moteče vedenje, jeza, preventivno delovanje, razredna klima
Published: 01.02.2021; Views: 67; Downloads: 19
.pdf Full text (2,18 MB)

2.
Odrasli otroci staršev, odvisnih od alkohola, in samomorilno vedenje tekom življenja
Martina Šrajner, 2020, master's thesis

Abstract: Posledice prekomerne rabe alkohola se kažejo na individualni, družinski in družbeni ravni. Najpogosteje zaradi prekomernega pitja posameznika trpi njegova družina, predvsem otroci. Namen pričujoče naloge je bil preveriti samomorilno vedenje tekom življenja med odraslimi otroki staršev, odvisnih od alkohola, v primerjavi s posamezniki, ki niso odraščali ob odvisnih starših. Zanimale so nas razlike v doživljanju travme v otroštvu in v težavah z duševnim zdravjem. Dodatno nas je zanimal odnos med travmo iz otroštva in samomorilnim vedenjem pri odraslih otrocih staršev, odvisnih od alkohola, ter katere izbrane spremenljivke predstavljajo napovednike samomorilnega vedenja tekom življenja pri odraslih otrocih staršev, odvisnih od alkohola. Vzorec je zajemal 216 udeležencev; 106 posameznikov je uvrščenih v skupino odraslih otrok odvisnih staršev in preostalih 110 v primerjalno skupino. Odrasli otroci staršev, odvisnih od alkohola, so v primerjavi s primerjalno skupino pogosteje poročali o poskusu samomora v preteklosti, prav tako so pogosteje poročali o doživljanju fizične in čustvene zlorabe ter zanemarjanja. Razlike so bile statistično značilne. Ugotovljena je bila pozitivna povezava med čustvenim zanemarjanjem in občutkom, da je oseba drugim v breme, pri odraslih otrocih odvisnih staršev. Doživljanje travme v otroštvu se je izkazalo kot najpomembnejši napovednik poskusa samomora v preteklosti, medtem ko je misli o smrti najmočneje napovedoval občutek, da oseba drugim predstavlja breme.
Keywords: odrasli otroci staršev, odvisnih od alkohola, prekomerna raba alkohola v družini, samomorilno vedenje, travma iz otroštva
Published: 21.01.2021; Views: 64; Downloads: 30
.pdf Full text (833,00 KB)

3.
Analiza nakupnih dejavnikov na primeru obiska nogometne tekme
Andraž Velkavrh, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Številne obveznosti in dolžnosti krojijo naš način življenja, zato je sprostitev za vsakega izmed nas izrednega pomena. Eden od načinov sprostitve je zagotovo šport. Veliko ljudi se z njim ukvarja aktivno, bodisi rekreativno bodisi profesionalno, mnogi pa ga spremljajo pasivno, na primer prek televizijskih zaslonov ali v živo. Nogomet je prvovrstni primer športa, ki je popularen povsod po svetu, ter medijsko in ekonomsko odlično podprt. Obiskovanje nogometnih tekem predstavlja za nogometne navdušence strast, radost, zadovoljstvo in nepozabne spomine. Kljub temu ni vse tako idealno, saj nogometni funkcionarji opažajo, da primanjkuje ljudi na nogometnih stadionih. Nakupnih dejavnikov, ki vplivajo na ogled nogometnih tekem, je ogromno, na primer cene, kvaliteta nogometnih tekem, infrastruktura, vreme, lokacija, rezultati ter pripadnost določenemu klubu. V prvem delu diplomskega projekta (tj. teoretični del) se bomo osredotočali predvsem na marketinško teorijo. Najprej bomo spoznali marketinški splet (4P), in sicer izdelek, ceno, marketinško komuniciranje ter marketinške poti. Spoznali bomo tudi nakupni proces ter njegovih 6 faz – od prepoznavanja potreb do ponakupnega vedenja. Odjemalčevo vedenje bomo podrobneje predstavili kasneje, ko bomo govorili o psiholoških, osebnih, kulturnih in družbenih dejavnikih, ki nanj vplivajo. V praktičnem delu bomo spoznali vprašalnik, ki smo ga uporabili za našo raziskavo. Odkrivali smo tiste dejavnike, ki vplivajo na obiskovanje nogometne tekme. Kaj je tisto, kar ljudi privabi na tekmo, ter obratno, kaj jih odbija od le-te. Izkazalo se je, da je najpomembnejši dejavnik sama vsebina tekme, kvaliteta tekme, nenazadnje je pomembno tudi, ali gre za derbi ali ne. V zaključku bomo pregledali zastavljene hipoteze, jih potrdili oziroma zavrgli ter predlagali, kako zmanjšati problem nizke udeležbe na nogometnih prizoriščih.
Keywords: nogomet, marketinški splet, nakupni proces, odjemalčevo vedenje, vprašalnik, nakupni dejavniki
Published: 07.01.2021; Views: 77; Downloads: 14
.pdf Full text (1,21 MB)

4.
Osamljenost, socialna samopodoba in zaznana opora s strani vrstnikov kot napovedniki spletnega medvrstniškega nasilja pri študentih
Eva Sedlašek, 2020, master's thesis

Abstract: Spletno medvrstniško nasilje je agresivno, namerno in ponavljajoče se dejanje posameznika ali skupine posameznikov, ki je storjeno z uporabo elektronskih oblik za vzpostavljanje stikov proti žrtvi, ki se ne more zlahka braniti. Dejavniki na ravni posameznika so pri tem prepoznani kot pomembni napovedniki spletne viktimizacije in spletnega nasilnega vedenja. Namen magistrskega dela je bil (1) preveriti osamljenost, socialno samopodobo in zaznano oporo s strani vrstnikov kot napovednike spletnega medvrstniškega nasilja pri študentih, (2) preveriti in primerjati prevalenco tradicionalne in spletne viktimizacije ter tradicionalnega in spletnega nasilja med skupino študentov ter skupino osnovnošolcev in srednješolcev, (3) preveriti razlike v prevalenci tradicionalne in spletne viktimizacije ter tradicionalnega in spletnega nasilnega vedenja glede na retrospektivne odgovore študentov za čas osnovne in srednje šole ter trenutne odgovore osnovnošolcev in srednješolcev. Celotni končni vzorec je zajemal 2.217 udeležencev. Ta vzorec je vključeval 201 študenta iz treh univerz in 1.016 osnovnošolcev ter srednješolcev iz 20 osnovnih in srednjih šol v Sloveniji. Udeleženci so bili stari med 13 in 30 let. Rezultati kažejo, da osamljenost, socialna samopodoba in zaznana opora s strani vrstnikov niso pomembni napovedniki spletne viktimizacije ter spletnega nasilnega vedenja pri študentih. Zaznane so bile statistično pomembne razlike med skupino študentov in skupino osnovnošolcev ter srednješolcev glede na prevalenco tradicionalne in spletne viktimizacije in tradicionalnega ter spletnega nasilnega vedenja. Prevalenca tradicionalne in spletne viktimizacije, prav tako tudi tradicionalnega in spletnega nasilnega vedenja, je bila nižja med študenti. Do statistično pomembnih razlik med retrospektivnimi odgovori študentov ter trenutnimi odgovori osnovnošolcev in srednješolcev je prišlo le pri tradicionalni ter spletni viktimizaciji. Študentje so v primerjavi s trenutnimi osnovnošolci in srednješolci poročali o višji stopnji tradicionalne ter spletne viktimizacije za obdobje osnovne in srednje šole.
Keywords: osamljenost, socialna samopodoba, zaznana opora s strani vrstnikov, spletna viktimizacija, spletno nasilno vedenje
Published: 09.12.2020; Views: 154; Downloads: 45
.pdf Full text (789,16 KB)

5.
Stališča slovenskih odjemalcev do nakupovanja ekoloških izdelkov
Simona Orter, 2020, master's thesis

Abstract: Velike spremembe, ki jih je človek povzročil s svojim poseganjem v naravo in ekosistem, ter negativne posledice tovrstnega dejanja so privedle do premišljenega ravnanja z naravo in cenjenja ekoloških izdelkov. V ljudeh sta se prebudili zavest in dolžnost, da naredimo nekaj, dokler je to še mogoče, da obvarujemo naravo in okolje, v katerem živimo. Pojavil se je marketinški trend, ki poudarja številne prednosti ekoloških izdelkov. Trg ekoloških izdelkov doma in po svetu predstavlja hkrati številne priložnosti ter izzive. V magistrskem delu smo se osredotočili na stališča slovenskih odjemalcev do nakupovanja ekoloških izdelkov. V teoretičnem delu smo predstavili proces nakupovanja, nakupnega vedenja in odločanja, stališča odjemalcev, ekološka živila, ekološko kmetijstvo, certificiranje ter označevanje ekoloških izdelkov, nadzor nad njimi in dejavnike, ki privedejo do nakupa ekoloških izdelkov. V empiričnem, raziskovalnem delu smo se osredotočili na slovenske odjemalce in nakupovanje ekoloških izdelkov. Osnovni cilj dela je bil raziskati stališča slovenskih odjemalcev do nakupovanja ekoloških izdelkov. Ugotavljali smo, ali obstajajo značilne razlike pri nakupovanju ekoloških izdelkov glede na starost, spol, izobrazbo in območje bivanja, ali so dejavniki, kot so zdravje, prijaznost okolju, varnost in kakovost, povezani z nakupom ekoloških izdelkov, zanimalo nas je tudi, kateri izmed naštetih dejavnikov je tisti, ki v največji meri privede do nakupa ekoloških izdelkov. Na podlagi zbranih podatkov, zastavljenih hipotez in analize smo prišli do naslednjih ugotovitev: glede na starost obstajajo statistično značilne razlike pri nakupovanju ekoloških izdelkov – ekološke izdelke najpogosteje kupujejo odjemalci, stari 61 let ali več, najmanj pogosto pa tisti odjemalci, ki so stari do 30 let. Pri nakupovanju ekoloških izdelkov prav tako obstajajo statistično značilne razlike glede na spol – ekološke izdelke pogosteje kot ženske nakupujejo moški. Pri nakupovanju ekoloških izdelkov opazimo statistično značilne razlike glede na izobrazbo – ekološke izdelke najpogosteje nakupujejo odjemalci s končano osnovno šolo, najredkeje pa odjemalci s končano srednjo šolo. Obstajajo tudi statistično značilne razlike glede na območje bivanja – ekološke izdelke pogosteje nakupujejo odjemalci, ki prebivajo v mestu. Povezava obstaja med pogostostjo nakupovanja ekoloških izdelkov in zaznanimi pozitivnimi vplivi ekoloških izdelkov na zdravje, med pogostostjo nakupovanja ekoloških izdelkov ter zaznano prijaznost okolju ekoloških izdelkov, med pogostostjo nakupovanja ekoloških izdelkov in zaznano varnostjo ekoloških izdelkov, prav tako med pogostostjo nakupovanja ekoloških izdelkov ter zaznano kakovostjo ekoloških izdelkov. Dejavnik, ki v največji meri privede do nakupovanja ekoloških izdelkov, je zdravje.
Keywords: nakupovanje, nakupno odločanje, nakupno vedenje, stališča, ekološki izdelki, ekološko kmetijstvo, ekološke oznake
Published: 09.11.2020; Views: 84; Downloads: 23
.pdf Full text (1,73 MB)

6.
Samomorilno vedenje, depresija in zasvojenost s pametnim telefonom med mladostniki
Janja Sekolovnik, 2020, master's thesis

Abstract: Samomorilno vedenje, depresija in zasvojenost s pametnim telefonom med mladostniki so problematična področja, ki v Sloveniji še niso bila preučevana v sklopu ene študije. Namen raziskave je bil preveriti stanje samomorilne ogroženosti slovenskih mladostnikov ter raziskati povezanost samomorilnega vedenja z depresijo, s konstrukti medosebne teorije samomorilnega vedenja in z zasvojenostjo s pametnim telefonom. Vzorec je zajemal 302 mladostnika iz sedmih različnih srednjih šol, ki izvajajo štiriletne izobraževalne programe. Podatke smo pridobili s pomočjo šestih različnih merskih instrumentov. Ugotovili smo, da je 35,8 % mladostnikov razmišljalo o samomoru, samomorilna ideacija je pogostejša med dekleti, med starostnima skupinama pa nismo zaznali razlik v izraženosti samomorilne ideacije. Oba preučevana konstrukta medosebne teorije, pomanjkanje pripadnosti in »občutek bremena«, sta se izkazala kot pozitivno povezana s samomorilno ideacijo. Simptomi depresivnosti so se izkazali kot najpomembnejši napovedovalci samomorilnega vedenja, zasvojenost s pametnim telefonom pa je pozitivno korelirala s samomorilno ideacijo. Doprinos naše študije je med drugim lasten prevod Lestvice zasvojenosti s pametnim telefonom, sicer pa raziskava ponuja širšo sliko samomorilnega vedenja in z njim povezanih dejavnikov tveganja.
Keywords: samomorilno vedenje, depresija, medosebna teorija samomorilnega vedenja, zasvojenost s pametnim telefonom
Published: 26.10.2020; Views: 129; Downloads: 64
.pdf Full text (1,63 MB)

7.
Vključitev uporabnikov v razvoj novega izdelka in ugotavljanje njihovega zadovoljstva
Martin Toplak, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V svojem diplomskem delu obravnavam vključitev uporabnika v razvoj novega izdelka. Predstavim različne načine interakcije med podjetjem in uporabniki ter jih podrobneje opišem. Posebej sem se posvetil metodi razvoja funkcij kakovosti (QFD). V nadaljevanju sem se posvetil temeljnim trženjskim konceptom in podrobneje opisal pristop ciljnega trženja. V drugem delu diplomskega dela se osredotočim na (ne)zadovoljstvo uporabnikov ter nekatere možne vplive in posledice (ne)zadovoljstva ter opišem model nakupnega procesa z vidika uporabnika. Na koncu pa sem pozornost usmeril v metode merjenja zadovoljstva in podrobneje opisal Kanov model ter Net promoter score (NPS).
Keywords: razvoj novega izdelka, QFD, zadovoljstvo uporabnika, nakupno vedenje, Kanov model
Published: 01.10.2020; Views: 124; Downloads: 33
.pdf Full text (769,42 KB)

8.
Okolju prijazno vedenje bodočih učiteljev razrednega pouka
Urša Repič, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo raziskuje okolju prijazno vedenje bodočih učiteljev razrednega pouka in je sestavljeno iz dveh zaključenih celot – teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljena teoretična izhodišča empirične raziskave, in sicer stanje okolja, trajnostni razvoj, okoljska vzgoja, okoljska ozaveščenost, okolju prijazno vedenje in vpliv učitelja na slednje. V empiričnem delu je predstavljena empirična raziskava (n = 159). Proučuje stopnjo okoljskega vedenja bodočih učiteljev razrednega pouka, ki obiskujejo 4. letnik (1. stopnje) ali 1. letnik (2. stopnje) ene izmed treh slovenskih pedagoških fakultet, in sicer Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani, Mariboru ali na Primorskem. Raziskava ugotavlja, da bodoči učitelji razrednega pouka ocenjujejo pomembnost varovanja in ohranjanja okolja kot pomembno ali zelo pomembno. Njihova stopnja okoljskega vedenja je dokaj povprečna (\bar{x} = 3,23) in povezana z oceno pomembnosti ohranjanja in varovanja okolja: višja kot je ocena pomembnosti varovanja in ohranjanja okolja, višja je stopnja okoljskega vedenja; ne pojavljajo pa se razlike v stopnji okoljskega vedenja glede na univerzo, ki jo vprašani obiskujejo. Nadaljnja analiza je pokazala, da večina vprašanih meni, da pedagoška fakulteta, na kateri se šolajo, ni imela vpliva na njihovo okoljsko vedenje ter da učitelj s svojim okoljskim vedenjem vpliva na učenčev odnos do okolja in njegovo okoljsko vedenje.
Keywords: trajnostni razvoj, okoljska vzgoja, okoljska ozaveščenost, okolju prijazno vedenje, bodoči učitelji razrednega pouka
Published: 07.09.2020; Views: 123; Downloads: 29
.pdf Full text (1,07 MB)

9.
Doživljanje staršev ob samouničevalnem vedenju njihovega otroka
Sanja Ivanjšič, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu sem preučevala področje samouničevalnega vedenja pri otrocih. Delo vsebuje različne opredelitve samouničevalnega vedenja na splošno. V teoretičnem delu so podrobneje opisani vzroki za tovrstno vedenje, vloga staršev ob tovrstnem vedenju, vplivi na bližnje, odzivi in razumevanje staršev ter napotki glede iskanja pomoči. V empiričnem delu je predstavljena analiza podatkov in njihova interpretacija. Izpostavljena so najpogostejša samouničevalna vedenja pri otrocih, razlike v vrstah in trajanju tovrstnega vedenja, občutja staršev in njihovi odzivi glede na starost otroka, ko se je vedenje pojavilo, spol in izobrazbo staršev. Ugotavljali smo tudi, komu ali čemu starši pripisujejo vzrok za samouničevalno vedenje. Podatke sem pridobila s pomočjo anonimnega spletnega anketnega vprašalnika. Raziskava je pokazala, da je najpogostejše samouničevalno vedenje med otroci samopoškodbeno vedenje. Ob soočanju s tovrstnim vedenjem otroka se starši najpogosteje spopadajo z občutkom strahu in nemoči. Po seznanjenju s samouničevalnim vedenjem pogosto povečajo svoj nadzor nad otroci. Vrste in trajanje otrokovih samouničevalnih vedenj, občutja staršev in njihovi odzivi na tovrstno vedenje otroka so povezani s starostjo otroka, spolom staršev in njihovo izobrazbo. Med materami in očeti ne prihaja do razlik glede na to, katerim dejavnikom za samouničevalno vedenje pripisujejo večji pomen.
Keywords: Starši, otroci, samouničevalno vedenje, občutja, pomoč.
Published: 27.07.2020; Views: 109; Downloads: 24
.pdf Full text (1,41 MB)

10.
Z empatijo do pro-okoljskega vedenja: vpliv empatične skrbi in vrste subjekta, za katerega se doživlja empatična skrb, na pro-okoljsko vedenje
Andreja Tišić, 2020, master's thesis

Abstract: Ekosistem Zemlje je ogrožen, zato je potrebnega več trajnostnostnega vedenja, to pa je izziv. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali lahko z empatijo spodbujamo prookoljsko vedenje in ali je empatična skrb tisti mediator, ki to omogoča. Cilj je bil tudi ugotoviti, ali ima na ta učinek vpliv tip subjekta (tj. žrtev okoljskih sprememb), pri čemer smo preverjali razlike med dvema subjektoma, dečkom in odraslim moškim. V ta namen smo izvedli eksperiment, v katerem je sodelovalo 80 mladih odraslih, ki so bili dodeljeni v eno izmed štirih eksperimentalnih skupin: vzbujana empatija pri subjektu otroku, vzbujana empatija pri odraslem subjektu, nevzbujana empatija pri subjektu otroku, nevzbujana empatija pri odraslem subjektu. Z branjem članka o posledicah in vplivu okoljskih sprememb na specifični subjekt smo vzbujali empatijo, merili pa različne vrste prookoljskega vedenja. Ugotovili smo, da vzbujanje empatije zviša donirani znesek prookoljski organizaciji in da empatična skrb ublaži negativni vpliv empatije na prookoljsko vedenjsko namero. Nakazuje se odvisnost opazovanega vpliva empatije od vrste prookoljskega vedenja. Naloga recikliranja se ni izkazala za dovolj občutljivo, tip subjekta pa ni imel pomembne vloge pri vplivu na prookoljsko vedenje. Opažamo kompleksnost proučevanih odnosov, pri čemer lahko izpostavimo, da vpliv empatije na prookoljsko vedenje še vedno predstavlja potencialno področje raziskovanja, nanj pa vpliva več dejavnikov, ki jih je smiselno raziskati.
Keywords: prookoljsko vedenje, empatija, empatična skrb, žrtev okoljskih sprememb, tip subjekta
Published: 23.07.2020; Views: 153; Downloads: 36
.pdf Full text (816,20 KB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica