| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
MULTIKULTURALIZEM V TEORIJI IN PRAKSI VRTCA
Barbara Smolnikar, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Multikulturalizem označuje družbo, ki je etnično ali kulturno heterogena in spodbuja kulturno, jezikovno in versko različnost. Identiteta je odraz odnosa, ki ga je človek postavil do samega sebe in do skupnosti, v kateri živi. Otrok z rojstvom pride v družino, ki že ima določene norme, vrednote, simbolni sistem, posebnosti družine, ki se s časom zasidrajo v posameznika. Kultura je trajen proces mišljenja v razvoju posameznika in se začne z njegovim rojstvom. Oblikuje in bogati se trajno, ko otrok in mlad človek pridobiva spoznanje o sebi in okolju. Otroke moramo seznaniti, da ne obstaja samo ena kultura temveč imamo več kulturnih manjšin, skupnosti, veroizpovedi, različna stališča, oblike praznovanj, različne prehranjevalne navade, spolne usmerjenosti itn.. Da pa bi že otroci v vrtcu lahko sprejemali druge kulture, morajo najprej dobro razviti lastno identiteto in spoznati lastno kulturo. Pot do tega pa ni lahka in kratka. Da bi otroci različne kulture sprejemali čimbolj strpno in se vanje vključevali, dosežemo tudi z lastnim vzgledom. V diplomskem delu je predstavljeno načelo multikulturalizma in cilji. Kako lahko to načelo in cilje vzgojitelj uresničuje pri svojem delu v multikulturnem oddelku.
Keywords: multikulturalizem, večkulturnost, otroci, vzgoja, vrednote, kultura, identiteta, družina, starši, vzgojitelj, kulturne manjšine, skupnosti.
Published: 07.07.2010; Views: 5991; Downloads: 1016
.pdf Full text (688,04 KB)

2.
Slovenski učni načrt za predmet likovna umetnost v gimnazijskem programu v primerjavi s podobnimi dokumenti evropskih držav
Tomaž Zupančič, 2015, original scientific article

Abstract: Političnim spremembam v Sloveniji v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je sledila obsežna reforma šolstva, ki je vplivala tudi na umetniške predmete. Podobno so se na strokovnem nivoju v zadnjih tridesetih letih dogajale velike spremembe pri poučevanju umetnosti v svetu in Sloveniji z uveljavljanjem tako imenovanega postmodernega likovnega kurikula. Slovenski učni načrti za likovno umetnost se danes soočajo s podobnimi izzivi kot učni načrti drugih držav. S primerjavo slovenskega srednješolskega učnega načrta za predmet likovna umetnost z učnimi načrti sedmih evropskih držav (Estonije, Finske, Hrvaške, Irske, Latvije, Norveške in Španije) smo želeli osvetlili slovenski dokument v širšem kontekstu. Dokumente smo analizirali z različnih pogledov. Ugotovili smo, da obstajajo skupne lastnosti in razlike. Umestitev slovenskega predmeta v predmetnik srednje šole je podobna kot v tujini. V vseh primerjanih državah je likovna umetnost obvezni predmet, a z različnim številom ur. Slovenski dokument se od primerjanih razlikuje v strukturi, obravnavi likovnih področij, implementiranju vsebin sodobne umetnosti, večkulturnosti in trajnostni paradigmi. Ugotovili smo, da je slovenski učni načrt za predmet likovna umetnost v gimnazijskih programih sodoben v nekaterih segmentih in da bi lahko bil boljši v drugih.
Keywords: likovna vzgoja, učni načrti, sodobna umetnost, večkulturnost, srednje šole
Published: 26.09.2017; Views: 321; Downloads: 56
.pdf Full text (166,51 KB)
This document has many files! More...

3.
Językowy świat małych ojcznyzn czyli słowiańskie pogranicza językowe
Emil Tokarz, 2009, original scientific article

Abstract: Jezikovni svet malih domovin Svet malih domovin, izgubljenih v morju različnih, včasih neprijaznih civilizacij in kultur, se je odločno boril za svojo identiteto in veroizpoved ter za svoj jezik. Slovani so živeli na jezikovnih in kulturnih obmejnih območjih, skrbno so se organizirali in poskušali ohraniti svojo drugačnost, zato so v svojo tradicijo vpletali nove vrednote. Za mnoge je slovanska tradicija vir navdiha za nove izzive v sodobnem svetu.
Keywords: slovanski jeziki, slovanska jezikovna območja, obmejna območja, večkulturnost, diaspora
Published: 31.01.2018; Views: 173; Downloads: 39
.pdf Full text (217,43 KB)
This document has many files! More...

4.
Medkulturna in večjezična komunikacija na primeru tujih študentov Univerze v Mariboru
Michael Leopold, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo se posvetili analizi in izzivom večjezične komunikacije tujih Erasmus in CEEPUS študentov Univerze v Mariboru v povezavi s tolmačenjem za potrebe skupnosti, ki v zadnjem obdobju dobiva na pomenu zaradi globalizacije in pospešenega mednarodnega sodelovanja. Analizirali smo razvojne smernice, ki vključujejo proces internacionalizacije vseh treh javnih slovenskih univerz (Univerza v Mariboru, Univerza v Ljubljani in Univerza na Primorskem). Na Univerzi v Mariboru je internacionalizacija označena kot steber razvoja univerze, saj naj bi spodbujala večjo odprtost v mednarodno okolje in večje sodelovanje s partnerji v evropskem in globalnem prostoru na področjih izobraževalne, znanstvenoraziskovalne, razvojne in druge dejavnosti. V tem kontekstu smo pojasnili pomen in vlogo internacionalizacije univerz glede na večkulturno in večjezično sporazumevanje ter razlike pri njenem uresničevanju na posameznih slovenskih univerzah. Preučili smo pomen in vlogo programov mobilnosti, ki krepijo mednarodno sodelovanje na področju izobraževanja in znanosti. Osredinili smo se na program Erasmus, ki študentom omogoča mednarodne študijske izmenjave in nabiranje izkušenj v tujini, univerzam pa promocijo v mednarodnem okolju. Predstavili smo zgodovino programa Erasmus in navedli letne statistike o številu prihodov tujih študentov v Republiko Slovenijo in na Univerzo v Mariboru (s poudarkom na statistikah zadnjih petih let) ter na podlagi le-teh prikazali trende glede števila izmenjav in s tem v povezavi potrebo po oblikovanju inovativnih univerzitetnih predmetov, ki omogočajo ozaveščanje glede pomembnosti večjezičnosti v globalnem okolju. V empirični raziskavi smo s pomočjo spletnega intervjuja ugotavljali, kako tuji študenti Univerze v Mariboru doživljajo urejanje potrebne dokumentacije v javnih institucijah. Ker domnevamo, da je v okviru univerze ustrezno in strokovno poskrbljeno za večjezično komunikacijo s tujimi študenti (za koordinacijo tujih študentov skrbi več služb, med drugim Služba za mednarodno sodelovanje Univerze v Mariboru), nas je zanimalo, kako se tuji študenti znajdejo na javnih institucijah (policijska postaja, upravna enota, zdravstvene ustanove, sodišča itd.). V pričujoči raziskavi nas je zanimalo, kje in zakaj so se tuji študenti soočali s komunikacijskimi težavami, na kakšen način so jih premostili in kako vrednotijo večjezičnost in komunikacijske sposobnosti v tujih jezikih mariborskih javnih uslužbencev.
Keywords: večjezičnost, večkulturnost, tolmačenje za potrebe skupnosti, globalizacija, pravno-tolmaška svetovalnica, projekt TransLaw
Published: 18.07.2019; Views: 212; Downloads: 67
.pdf Full text (2,04 MB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica