Search the digital library catalog

Abstract: Sistem ocenjevanja v javni upravi predstavlja izziv, saj težje vrednotimo opravljeno delo, kot to lahko storimo v zasebnem sektorju, kjer je v določenih podjetjih produktivnost lahko zlahka merljiva. Prav tako problem predstavlja sistem ocenjevanja, ki je za celotno javno upravo univerzalen oziroma ni prilagojen glede na karakteristike oziroma značilnosti poklica. Sistem plač funkcionarjev in javnih uslužbencev v javnem sektorju, pravila za njihovo določanje, obračunavanje in izplačevanje ter pravila za določanje obsega sredstev za plače določa Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS). Ne glede na plačno skupino, ki naj bi ločila zaposlene v javnem sektorju, pa je model za ocenjevanje javnih uslužbencev za vse javne uslužbence enak in ni prilagojen glede na karakteristike dela znotraj javne uprave. Ocenjevanje ima v javnem sektorju velik pomen, saj je neposredno povezano s plačnim napredovanjem. Ocena javnega uslužbenca že znotraj iste plačne skupine ne more biti objektivna, saj ima javni uslužbenec, ki je zaposlen na bolj obremenjeni izpostavi (policijska postaja na območju Ljubljane, Uprava Enota Ljubljana ali Upravna Enota Maribor …), večji obseg dela, kot ga ima javni uslužbenec, ki svoje delo opravlja na območju, kjer je število strank manjše. Prav tako omenjeni zaposleni težje svoje delo opravljajo pravočasno, nimajo časa za razvijanje novih idej in dajanja koristnih predlogov in pobud, hkrati pa je ob večji količini dela pogostost napak lahko večja. Primeren sistem ocenjevanja javnih uslužbencev bi moral biti objektiven in specifičen glede na delo znotraj enote, ki jo »pokriva« ocenjevalec. Model za ocenjevanje delovne uspešnosti bi moral biti pregleden, prilagojen zaposlenim in z jasnimi navodili ocenjevalcu ter po možnosti digitalen. Ena izmed ustreznih rešitev bi bila uporaba večparametrskega oziroma večkriterijskega odločitvenega modela z jasno določeno strukturo kriterijev, opisom zalog vrednosti in določeno funkcijo koristnosti. Omenjen model bi odločevalcu pomagal pri vrednotenju in analizi zaposlenih ter pri oblikovanju poročil.
Keywords: ocenjevanje delovne uspešnosti, policija, večkriterijski model odločanja
Published in DKUM: 15.11.2024; Views: 0; Downloads: 6
Full text (4,43 MB)

Abstract: Magistrsko delo temelji na razvoju večkriterijskega odločitvenega modela za oceno tradicionalnih in avtohtonih pasem konj. Model smo proučeno prilagodili vsem pasmam, saj se te med seboj razlikujejo po načinu življenja, pričakovanjih, zahtevah in predvsem izkušnjah. Tradicionalne pasme so tiste pasme živali, ki po izvoru ne izhajajo iz Republike Slovenije oziroma za katere to ni dokazano. V magistrskem delu so predstavljeni kasaški konj, ljutomerski kasač in haflinški konj. Avtohtone pasme so tiste pasme živali, za katere je na osnovi zgodovinskih virov o pasmah dokazano, da so pasme po izvoru iz Republike Slovenije, torej da je bila Republika Slovenija prvotno okolje za razvoj pasem. Podrobneje smo predstavili pasme lipicanski konj, slovenski hladnokrvni konj, posavski konj in bosanski planinski konj. Na podlagi vhodnih podatkov, da bi zajeli vplive več dejavnikov pasme konj hkrati, smo razvili večkriterijski odločitveni model DEXi za ocenjevanje tradicionalnih in avtohtonih pasem konj, v katerem smo določili glavne kriterije oziroma atribute: (i) zunanjost/temperament/šolanje, (ii) stroški/namenska uporabnost ter (iii) prilagodljivost okolju. Pasme konj smo glede na pridobljene rezultate razdelili v štiri skupine, in sicer: konji, ki imajo ˝neustrezno˝ oceno pasme, konji, ki imajo ˝manj ustrezno˝ oceno pasme, konji z ˝ustrezno˝ oceno pasme in konji, ki imajo lahko ˝zelo ustrezno˝ oceno pasme. V prvo skupino, poimenovano ˝neustrezna˝ ocena pasme, nismo zabeležili nobenega primera konja. V drugo skupino, poimenovano ˝manj ustrezna˝ ocena pasme, spada največ primerkov iz naše raziskave, in sicer: kasaški konji, ljutomerski kasač, lipicanski konj, slovenski hladnokrvni konj, posavski konj in bosanski planinski konj. V tretjo skupino spada samo en primerek, in sicer pasma haflinški konj, z ˝ustrezno˝ oceno pasme. V četrto in hkrati tudi zadnjo skupino konjev z ˝zelo ustrezno˝ oceno pasme pa prav tako nismo zabeležili nobenega primera konja.
Keywords: tradicionalne pasme, avtohtone pasme, večkriterijski model, metoda DEXi
Published in DKUM: 16.04.2021; Views: 1571; Downloads: 102
Full text (1,50 MB)

Abstract: Kakovost storitve sortiranja komunalnih odpadkov v Sloveniji se je v raziskavi ocenjevala s pomočjo večkriterijskega modela za kvalitativno oceno metodologije DEX. Gre za orodje, ki uporabniku pomaga priti od mnogih možnosti do odločitve. V raziskavi se je ocenjevala kvaliteta sortiranja komunalnih odpadkov sedmih slovenskih centrov za ravnanje z odpadki. Ocenjevanje je temeljilo na osnovi osmih vrst sekundarnih surovin. Parametri ocenjevanja so bili kakovost sekundarnih surovin, ki jo determinira njihova čistost, rednost oddajanja sekundarnih surovin v reciklažo, ki temelji na učinkovitosti sortiranja, ter nakladalna teža posamezne balirane frakcije pri transportu sekundarnih surovin v reciklažo, ki je v osnovi odvisna od tehnične opremljenosti centrov. Zbiranje potrebnih podatkov je potekalo v obdobju šestih mesecev, in sicer od januarja 2017 do vključno junija 2017. Končni rezultati so podali informacije glede predhodno zastavljenih pet hipotez. Ocenjevanje storitve ravnanja z odpadki je podalo končno oceno »dobro« podjetjema A in D. Z oceno »srednje« so bila ocenjena podjetja B, C in F. Končno oceno »slabo« sta dobili podjetji E in G. V raziskavi so grafično prikazani tudi rezultati centrov za ravnanje z odpadki glede na vsak atribut oz. sekundarno surovino posebej. Izvedena je bila tudi analiza občutljivosti za preizkus odzivnosti modela. Ta se je izvajala s spremembo funkcije koristnosti na nivoju »izbor materiala«. S spremembami zahtevane vrednosti uteži so bili razviti štirje scenariji. Pri vsakem od njih se je določenemu atributu zahtevana vrednost uteži povečala na 70 %, preostalim atributom pa se je vrednost uteži znižala na 10 %. Na ta način se je ugotavljalo, kako določen atribut vpliva na končno oceno variant oz. na oceno posameznega centra za ravnanje z odpadki. Tudi po različnih scenarijih se samo pri podjetjema A in D končna ocena ni razlikovala od ocene, ki sta jo podjetji dobili pri začetnem razvoju modela.
Keywords: centri za ravnanje z odpadki, ocenjevanje storitve ravnanja z odpadki, sekundarne surovine, večkriterijski model, DEXi
Published in DKUM: 30.03.2018; Views: 2128; Downloads: 206
Full text (5,76 MB)

Abstract: Poklic komercialista oziroma nepremičninskega posrednika je zahteven, potrebne so ključne in delovno specifične kompetence, ki jih mora izpolnjevati kandidat za delovno mesto, da lahko pridobi licenco nepremičninskega posrednika. Vsebina v diplomski nalogi predstavlja problematiko o določitvi in izboru ustreznega kompetenčnega profila komercialista v nepremičninskem podjetju na sistematičen način. Pri iskanju ustreznih rešitev izhajamo iz dolgoletnih izkušenj, teoretskih znanj in iz raziskave med zaposlenimi v nepremičninskem podjetju, na osnovi katere smo določili kriterije za izbiro kompetenčnega profila komercialista. Oblikovali smo večparametrski odločitveni model s kriteriji za izbiro in odločitvenimi pravili ter vprašalnik za izbor kandidata za delovno mesto komercialist – nepremičninski posrednik, na osnovi katerega podjetje lahko sprejme odločitve pri izboru kompetenčnega profila na individualni ravni. Cilj večparametrskega odločitvenega modela je, dvigniti kakovost odločanja pri izbiri ustreznega kandidata. Ugotovili smo, da nam je pri odločanju za izbiro najprimernejšega kandidata v veliko pomoč računalniški program DEXi.
Keywords: - delovno mesto komercialista, - sistematizacija delovnih mest, - večkriterijski odločitveni model DEXi, - kompetence.
Published in DKUM: 20.10.2016; Views: 1152; Downloads: 280
Full text (817,23 KB)

Abstract: Ena od najpomembnejših odločitev sadjarja je pravilna izbira sorte pri zasaditvi novih intenzivnih nasadov jablan. Če je sorta dovolj odporna na bolezni in škodljivce, ima dobre lastnosti rodnosti in je hkrati še privlačna za potrošnika, lahko pričakujemo tudi dobre ekonomske rezultate naše investicije, kar je naš glavni cilj. Za pomoč pri odločanju izbire prave sorte smo razvili večkriterijski model za ocenjevanje sort jablan. Gre za model, ki temelji na metodologiji DEX, ekspertni oceni in agregiranju ocen posameznih ekspertov z različnih področij v eno oceno. Metoda DEX temelji na diskretnih vrednostih atributov in funkcijah koristnosti v obliki odločitvenih pravil. Skupino ekspertov je sestavljalo 16 strokovnjakov. Ocenjevali smo 13 sort jabolk. Ocenjevanje in vrednotenje smo izvedli v letu 2009 in v letu 2015. V naši raziskavi so predstavljeni rezultati posameznih ocenjevanj. Zanimivi so rezultati obeh ocenjevanj, saj so sorte, ki so bile tedaj še dokaj nove, po petih letih dale relevantnejše rezultate.
Keywords: jabolko/sorta/večkriterijski/model/DEX
Published in DKUM: 11.07.2016; Views: 1483; Downloads: 238
Full text (1,83 MB)