Search the digital library catalog

Abstract: Večjezičnost je raznolik pojav, ki prizadene večino ljudi in je deloma posledica različnih svetovnih dogodkov. Večjezičnost je v osnovni šoli prisotna na različne načine. Poleg učencev, ki v svoji družini govorijo več kot en jezik, imamo večjezične učitelje/učiteljice, ki so prav tako odraščali v večjezičnem okolju in v šoli učijo raznovrstne jezike. Na institucionalni ravni se v nekaterih območjih večjezičnost v osnovni šoli obravnava z zgodnjim poukom tujih jezikov (večinoma angleščine), poukom maternega jezika ali dvojezičnimi šolskimi koncepti. Ali in na kakšen način ta obstoječa večjezičnost akterjev v šoli postane aktualna, je med drugim odvisno od samopodobe in jezikovnega koncepta šole ter strokovnega znanja učiteljev. Šolsko situacijo uokvirja zadevni nacionalni kontekst z enim ali več uradnimi jeziki in regionalna lokacija šole, na primer na obmejnem območju z državo z drugim uradnim jezikom ali na območju, kjer so priznani manjšinski jeziki. Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu prikazujemo koncepte/načine ustvarjanja šolskega pouka, opredelimo vlogo učitelja in učenca znotraj pouka. Zaključek teoretičnega dela opredeljuje pojem večjezičnosti in možnost povezovanja na izobraževalni stopnji. Nato sledi empirični del magistrske naloge, ki na podlagi sestavljenega vprašalnika prikazuje subjektivni vpogled v šolski sistem glede uporabe večjezičnosti. Magistrsko delo raziskuje, v kolikšni meri jezikovno-pedagoški pristopi poučevanja jezika, medkulturnega učenja in večjezične didaktike upoštevajo jezikovno raznolikost v osnovnošolskem pouku. Rezultati analiz podatkov služijo za prikaz konkretnih možnosti za ciljno usmerjene ukrepe profesionalizacije s ciljem zagotavljanja izboljšanih ukrepov, virov in okvirnih pogojev za zgodnje (več)jezikovno izobraževanje v osnovnih šolah v prihodnosti.
Keywords: Večjezičnost, učna ura, učni stili, učna priprava, letni načrt.
Published in DKUM: 04.10.2023; Views: 349; Downloads: 30
Full text (2,19 MB)

Abstract: Iskanje in negovanje harmonije med različnimi narodi ima v Prekmurju ključno vlogo. Krivice, ki so se nam morda zgodile v preteklosti, moramo pustiti za seboj, saj ovirajo razvoj naše, že tako maloštevilne skupnosti. Z vidika prihodnosti vseh narodov, ki živijo v Prekmurju, je sodelovanje in zastavljanje skupnih ciljev odločilen korak. Namen diplomske naloge je ugotoviti samorazlikovanje Lendavčanov, ki so odraščali v dveh ali več jezikih. Poudarek je na analizah, epizodah, izkušnjah, biografijah prizadetih in njihovih osebnih spominih, ki so povezani z več identitetami in jeziki. S pomočjo dvojezičnih ljudi se izvede empirična študija. Razmerje med identiteto in jezikom bo prikazano s konkretnimi primeri. Izpostavljeni bodo izvorni jeziki in njihov prestiž v postopkih identifikacij prebivalstva. Teoretični del prikazuje teorije / premisleke o izrazih in konceptih večjezičnosti, kjer bodo izrazi večjezičnost najprej razloženi s sociološkega vidika, da jih lahko postavimo v kontekst jezika. Nato sledi praktični del diplomske naloge, ki s pomočjo intervjujev pokaže subjektivni vpogled v jezik in identiteto ter jih nato poveže s teoretičnim delom. Po dobljenih rezultatih se pripravijo sklepi, zlasti glede jezikovnega izobraževanja in jezikovne politike. Upam, da bom s tem delom malo prispeval k boljšemu razumevanju in zavedanju pomembnosti večjezičnosti in njegovega vpliva na človekovo življenje.
Keywords: Lendava, večjezičnost, dvojezičnost v šolah, tuji jeziki, delo v tujini.
Published in DKUM: 22.10.2021; Views: 1260; Downloads: 98
Full text (903,22 KB)

Abstract: Namen magistrske naloge je raziskovanje pojava kodnega preklapljanja med učenci tretje triade osnovne šole pri pouku tujega jezika angleščine. Pojav kodnega preklapljanja med svetovnim prebivalstvom je zelo pogost. Kodno preklapljanje se pojavi takrat, ko dva ali več posameznika/-ov vodijo pogovor v več kot samo enem jeziku, to pomeni, da je takšen posameznik dvo- ali večjezičen. V Sloveniji imamo dve regiji, ki sta uradno dvojezični; to sta Prekmurje, kjer uradno govorijo in se učijo v šoli poleg slovenščine še madžarskega jezika, in Primorska, kjer se poleg slovenščine učijo italijanščino. V dolenjski regiji (raziskava je bila izvedena v regiji Bela krajina) se najbolj pogosto srečamo z dvo- in večjezičnimi otroki, in sicer priseljenci sosednje Hrvaške, hrvaškimi državljani, Romi ter priseljenci iz drugih balkanskih držav (povečano priseljevanje tujcev po razpadu Jugoslavije). Vendar na tamkajšnjih šolah hrvaški kakor tudi romski jezik nista uradna jezika, čeprav bi bila potreba po tem. Posamezniki uporabljajo kodno preklapljanje v različnih situacijah, kot na primer, ko želijo iz pogovora izključiti določeno osebo, ki ne razume govorečega tujega jezika, kot tudi, kadar se posameznik ne more spomniti določene besede ali fraze in pove stavek delno v enem ter delno v drugem jeziku, kot tretje, ko posameznik želi določeno temo pogovora posebej poudariti ter zadnje, ko želi posameznik določeno stvar temeljiteje pojasniti. K samemu pojavu večjezičnosti je pripomogla tudi globalizacija in strmenje k modernizaciji sveta. Zaradi modernizacije sveta se posledično pojavi večjezičnost, ki je pogojena s preseljevanjem ljudi zaradi potekajočih se vojn, iskanja primerne zaposlitve in želje po boljši izobrazbi ter ugodnejšem življenju.Teoretični del predstavlja podroben pregled literature, na podlagi le-tega smo izdelali opazovalni list in vprašanja za intervju. Raziskava je bila opravljena na osnovni šoli Vinica, ki stoji le nekaj sto metrov stran od hrvaške meje. Pred samim začetkom opazovanj smo najprej pripravili hipoteze in nato še opazovalni list s 23 točkami, po katerih sem se nato ravnala. Poleg določenih točk na opazovalnem listu sem si sproti zapisovala še pogovore med učenci in učiteljem ter učencem. Zapis pogovorov mi je omogočil vpogled v uporabo določenih strategij kodnega preklapljanja. V empiričnem delu sem s pomočjo opazovalnega lista opazovala devet ur pouka angleščine, se pravi po tri ure v 7., 8. in 9. razredu in po opazovanjih opravila še intervju z učiteljico angleškega jezika.Empirični del temelji na ožji študiji primera. V raziskavi sem uporabila opazovanje in intervju, ki sta del kvalitativnega raziskovanja, deskriptivno metodo ter metodo analize in sinteze. Ugotovila sem tudi, da učenci med poukom kodno preklapljajo, kadar imajo težave s spominom (učenec se ne spomni določenega izraza, besede) in namerno, se pravi, da posameznik preklaplja med jeziki, ker sam tako želi, ne glede na to, ali vodi formalen ali neformalen pogovor. Med opazovanjem smo zasledili kodni preklop v angleškem, slovenskem, romskem in predvsem v hrvaškem jeziku. Skozi vsa opazovanja sem spremljala eno učiteljico angleščine. Rezultati intervjuja kažejo, da učiteljica nikakor ni proti uporabi kodnega preklapljanja med učenci tekom pouka, vendar se je pa strinjala, da bi ga učenci morali uporabljati čim manj. Tudi sama je priznala, da uporablja tehnike kodnega preklapljanja med poukom in to takrat, kadar učencem narekuje navodila za delo ali pa razlaga novo snov (slovnica, besedišče).
Keywords: kodno preklapljanje, dvojezičnost, večjezičnost, učitelj angleškega jezika, diskriminacija.
Published in DKUM: 28.08.2019; Views: 1166; Downloads: 114
Full text (1,15 MB)

Abstract: Namen prispevka je prikazati, kako pravo EU, zlasti preko sodne prakse Sodišča EU, rešuje primere konflikta med enotnim trgom EU, ki predstavlja temeljno načelo prava EU, in prizadevanji držav članic po ohranitvi različnih jezikov, ki predstavljajo oviro za delovanje enotnega trga. Izpostavljen je zlasti vpliv tržnega prava EU na uporabo jezika pri prodaji blaga (bodisi v smislu oznak na proizvodih na trgovskih policah bodisi pri oglaševanju tega blaga v trgovinah in v medijih). Predstavljena je problematika zahtev po znanju jezika v okviru svobode gibanja delavcev, vključno s problematiko uporabe izvirnega imena v drugih državah članicah EU. Izpostavljena je tudi problematika vpliva skupne valute na jezikovno raznolikost držav članic. Utemeljevanje je podprto z uporabo uveljavljenih metod pravne znanosti.
Keywords: večjezičnost, notranji trg, EU, pretok blaga, državljani EU, osebno ime, evro
Published in DKUM: 11.10.2018; Views: 1403; Downloads: 112
Full text (535,03 KB)
This document has many files! More...

Abstract: Obmejno sodelovanje med šolami in vrtci ima v Sloveniji dolgo tradicijo. V zadnjem obdobju se uveljavlja nova oblika sodelovanja, tako imenovana čezmejna mobilnost, ki presega občasna srečanja kulturne ali športne narave. Učitelji, ki poučujejo v obmejnih šolah v Sloveniji, Avstriji, Italiji, Hrvaški in Madžarski, izvajajo strokovno pripravljene učne mobilnosti na sosednjih šolah in se občasno vključujejo v redni izobraževalni program. Te mobilnosti imajo za učence dodaten pomen, saj si razvijajo večjezične in medkulturne zmožnosti, se seznanjajo z vrstniki in učitelji iz sosednjih držav ter z novimi učnimi strategijami, hkrati si tudi izboljšujejo kasnejše zaposlitvene možnosti. Mobilni učitelji z izvajanjem večjezične in medkulturne vzgojno-izobraževalne prakse na sosednji šoli razvijajo profesionalni kapital, ki se kaže v medkulturni in večjezikovni ozaveščenosti, osebni rasti, nadgradnji metodično-didaktičnega znanja, znanju sosedskega jezika ter v spoznavanju vzgojno-izobraževalnega sistema in kurikula sosednje države. Problem, ki ga v doktorski disertaciji preučujemo v teoretičnih izhodiščih, je pojmovanje večjezičnosti in medkulturnosti v povezavi s profesionalnim razvojem učiteljev. Predstavljamo pojme, vezane na večjezičnost in medkulturnost. Slednjo opredelimo kot sociološka, pedagoška in psihološka pojma, pojasnimo, kateri modeli večjezičnega in medkulturnega izobraževanja so prisotni v teoriji ter katere so prednosti in pasti večjezičnega in medkulturnega izobraževanja. Dotaknemo se tudi ključnih teorij učenja in poučevanja, ki podpirajo večjezično in medkulturno vzgojo in izobraževanje. Predstavimo pomen profesionalnega kapitala in značilnosti učiteljevega profesionalnega razvoja. Opozorimo na ključne modele za spodbujanje profesionalnega razvoja. Izpostavimo model »spremembe, usmerjene v učitelje«, ki temelji na izkušenjskem učenju, pri katerem so učni dosežki, vedenja in odnosi učencev pomembna motivacija učiteljem. Končamo s poglavjem o analizi regionalnih večjezičnih projektnih praks na tromeji med Slovenijo, Avstrijo in Italijo. V drugem delu doktorske disertacije predstavljamo rezultate empirične raziskave, v kateri smo se osredotočili na :  Analizo okoliščin sodelovanja med obmejnimi osnovnimi šolami v Sloveniji, Avstriji, Italiji, Madžarski in Hrvaški. Zanimala sta nas učenje tujih in sosedskih jezikov na šolah ter obstoječa praksa obmejnega sodelovanja.  Nabor zmožnosti, predvidenih za mobilne učitelje.  Stališča ravnateljev do večjezičnosti in medkulturnosti.  Oblikovanje modela izobraževalnega modula za mobilne učitelje. Raziskovanja smo se metodološko lotili s kombiniranjem empirično-analitičnega in kvalitativnega raziskovanja. Menimo, da se oba raziskovalna načina dobro prepletata in dopolnjujeta. Glavna ugotovitev raziskave je, da obmejno sodelovanje med šolami najpogosteje poteka enkrat na leto, da so druge oblike redkejše in da si ne glede na to večina šol tudi v prihodnje želi tovrstnega sodelovanja, predvsem aktivnega, v katero bi bili vključeni tudi učenci. Ugotavljamo tudi, da ravnatelji šol bolje poznajo konkretno sosednjo šolo in njenega ravnatelja kot pa kurikul sosednje države. Med šolami ni razlik v pogostosti sodelovanja glede na to, koliko so oddaljene med seboj. Na šolah imajo razvito tujejezikovno učno prakso, saj se učijo različnih tujih jezikov, tudi jezik sosednje države. Obmejne šole so v širšem mednarodnem prostoru dejavnejše kot v maloobmejnem. Po vsebinah sodelovanja se države razlikujejo med seboj, prevladujejo pa vsebine, ki se nanašajo na spoznavanje šolskega sistema, jezikov sosednjih držav in kulturne posebnosti sosednje države. Izstopata kulturno-umetniško ter športno rekreativno predmetno področje. Ravnatelji od tega pripisujejo največji pomen zmožnostim, ki naj bi jih imel mobilni učitelj, poznavanju jezika soseda. Izstopa tudi element sposobnosti učinkovitega in ustreznega komuniciranja v medkulturnih situacijah in različnih kulturnih okoljih.
Keywords: večjezičnost, medkulturnost, obmejne šole, mobilni učitelji, profesionalni razvoj
Published in DKUM: 21.12.2017; Views: 1832; Downloads: 223
Full text (3,27 MB)