| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 17
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Vpliv družbenih omrežij na delovna razmerja
Dejan Mehle, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu so obravnavani različni pravni vidiki družbenih omrežij in njihov vpliv na delovna razmerja. V današnjem času se za namene zaposlovanja vse pogosteje uporabljajo družbena omrežja, ki služijo kot vir informacij za preverbo kandidatov za zaposlitev. Delodajalci želijo na ta način preveriti primernost kandidatov in se zaščititi pred morebitno poslovno škodo, vendar pri tem obstaja možnost neupravičene obdelave osebnih podatkov in prekomernega posega v zasebnost kandidatov, zato je treba dopustnost tovrstnih preverb obravnavati v vsakokratnem primeru. Pri vključitvi družbenih omrežij v delovni proces se izpostavlja predvsem vprašanje glede dopustnosti delodajalčeve naložitve uporabe družbenih omrežij med delovne obveznosti delavca, kar bo v največji meri odvisno od narave dela, ki ga delavec opravlja. V nasprotnem primeru tovrstna naložitev obveznosti načeloma ne bo možna. Eden izmed pomembnih vidikov predstavlja tudi nadzor delodajalca nad uporabo družbenih omrežij in z njim povezana pričakovana zasebnost delavca. Pri opredelitvi dopustnega nadzora delodajalca nam nekatere odgovore poda sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, predvsem v sodbi Barbulescu, ki določa omejitve delodajalčevega nadzora in obenem določa smernice, ki jih morajo delodajalci pri nadzoru spoštovati. Posebna vloga je namenjena tudi objavam zaposlenih na družbenih omrežjih. Kot problematične se z vidika delodajalca izpostavljajo predvsem objave zaposlenih, ki škodujejo poslovnim interesom delodajalca ali kažejo na delavčevo kršitev delovnih obveznosti, zato jih bo delodajalec načeloma želel sankcionirati, največkrat z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Na drugi strani se pri objavah zaposlenih izpostavlja pravica do svobode govora, v primeru razkritja informacij v javnem interesu pa v poštev prihaja tudi zaščita žvižgačev. Pri tem so v magistrskem delu obravnavani različni mednarodni viri, analiza tuje in slovenske pravne ureditve ter pripadajoča sodna praksa.
Keywords: preverba kandidatov za zaposlitev, obdelava osebnih podatkov, delovne obveznosti, nadzor na delovnem mestu, varstvo zasebnosti, prepoved škodljivih ravnanj, svoboda izražanja, odpoved pogodbe o zaposlitvi, žvižgaštvo
Published: 02.03.2021; Views: 509; Downloads: 71
.pdf Full text (848,04 KB)

2.
Varstvo osebnih podatkov v podjetju
Jaka Premzel, Urban Kralj, Žiga Plavčak, Nejc Fir, 2019, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map

Abstract: Človekova zasebnost je nedotakljiva (35. člen Ustave RS). Osebni podatki so del zasebnosti posameznika, zato je tudi njim zagotovljeno najvišje pravno varstvo. Razvoj sodobnih tehnologij in nenehno kopičenje podatkov pomeni resno grožnjo varstvu osebnih podatkov, saj se da do njih relativno enostavno dostopati in jih uporabljati za različne, velikokrat škodljive namene. Zakonodajalec Evropske unije je zato sprejel novo uredbo na področju varstva osebnih podatkov, ki je v veljavi od 28. 5. 2018. Njen namen je povečati varstvo osebnih podatkov v digitalni družbi. Določbe uredbe zavezujejo tudi slovenske gospodarske družbe in podjetnike, ki morajo izvajati politiko zasebnosti, usklajeno z novimi pravili.
Keywords: politika zasebnosti, GDPR, osebni podatek, varstvo osebnih podatkov, podjetja
Published: 13.12.2019; Views: 708; Downloads: 101
URL Link to file

3.
Nekateri ustavnopravni vidiki pooblastil Urada za varstvo konkurence
Tomaž Keresteš, Martina Repas, 2012, original scientific article

Abstract: Prispevek obravnava skladnost preiskovalnih pooblastil Urada za varstvo konkurence z določbami Ustave Republike Slovenije. Avtorja predvsem analizirata skladnost pooblastil s pravico do nedotakljivosti stanovanja in pravico do komunikacijske zasebnosti. V primeru nedotakljivosti stanovanja na temelju določb EKČP in nemške ustavnosodne prakse zagovarjata stališče, da pojem stanovanja in drugih prostorov lahko zajema tudi poslovne prostore, še posebej, če zanje velja omejen dostop javnosti. Glede pravice do komunikacijske zasebnosti pa opozarjata, da komunikacijska zasebnost zajema tudi zasebno komunikacijo zaposlenega na delovnem mestu in da je zaščita te pravice v Ustavi Republike Slovenije izjemno stroga.
Keywords: Slovenija, konkurenca, varstvo konkurence, človekove pravice, ustavne pravice, zasebnost, pravica do zasebnosti
Published: 01.08.2018; Views: 272; Downloads: 33
.pdf Full text (257,15 KB)

4.
Posodobitev varstva osebnih podatkov v EU
Brigita Trobentar, 2017, master's thesis

Abstract: Varstvo osebnih podatkov je danes temeljna pravica, ki se je razvijala počasi, od neobstoječe pravice pa vse do pravice z izjemno širokom področjem uporabe. Zaradi tehnološkega napredka in razvoja novih storitev, trenutni predpisi o varstvu osebnih podatkov ne sledijo več temu napredku in s tem ne morejo nuditi zadovoljivih odgovorov na sodobne praktične dileme, posledično pa je s tem ogrožena tudi temeljna pravica do varstva osebnih podatkov vsakega posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Maja 2016 so bili v Uradnem listu Evropske unije objavljeni trije akti Evropskega parlamenta in Sveta, ki bodo v prihodnje določali status naših osebnih podatkov, pri čemer je potrebno izpostaviti Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov, katere namen je varstvo posameznikov in hkrati prost pretok podatkov znotraj EU. Nekatera področja bodo urejena bistveno drugače, kot so bila v dosedanji ureditvi, kar se bo zrcalilo predvsem v praksi - reforma prinaša t.i. pravico do pozabe, pravico do prenosljivosti, obveznost obveščanja o kršitvah in pravila glede obravnave kršitev, ki presegajo meje ene države članice, jasnejšo opredelitev posameznikovega soglasja k obdelavi osebnih podatkov, podrobneje so tudi opredeljene splošne obveznosti upravljavcev in obdelovalcev. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov predvideva tudi nadaljnjo širitev področja uporabe varstva podatkov EU v tretje države. V praksi bo zelo pomembno, kako bodo države članice pristopile k prenašanju novih določb v nacionalno zakonodajo ter katera področja obdelave osebnih podatkov bo posamezna članica še lahko uredila ločeno. Upamo lahko, da bo Slovenija še naprej ohranjala visoko raven varstva osebnih podatkov.
Keywords: varstvo osebnih podatkov, reforma varstva osebnih podatkov, Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, pravica posameznika, soglasje posameznika, upravljavec osebnih podatkov, Ščit zasebnosti, pravica do pozabe, pravica do prenosljivosti podatkov.
Published: 03.11.2017; Views: 1490; Downloads: 301
.pdf Full text (1,32 MB)

5.
PRAVICA OTROKA DO ZASEBNOSTI
Tamara Bubnjar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Otroku kot odraslemu človeku pripadajo vse človekove pravice in temeljne svoboščine, zato mu pripada tudi pravica do zasebnosti. Zaradi otrokove duševne in tudi telesne nezrelosti mu je potrebno nuditi posebno zaščito in skrb, da ne pride do kršitev njegovih pravic.
Keywords: otrok, pravica do zasebnosti, otrokove pravice, šola, starši, sodno varstvo, poslovna sposobnost, procesna sposobnost.
Published: 09.03.2017; Views: 880; Downloads: 136
.pdf Full text (304,57 KB)

6.
PRAVNI VIDIKI VELIKEGA PODATKOVJA (BIG DATA)
Hana Kosi, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Ljudje vsakodnevno z uporabo mobilnih aplikacij, brskanjem po spletu in celo pri nakupovanju v trgovini največkrat nezavedno in prostovoljno delimo svoje osebne podatke. Ker se vse več spletnih podjetij in drugih organizacij za lažje in boljše delovanje ukvarja z zbiranjem in obdelovanjem osebnih podatkov, se postavlja vedno pomembnejše vprašanje varstva osebnih podatkov. Prvi pravno zvezujoči mednarodni sporazum na področju varstva osebnih podatkov je oblikoval Svet Evrope in ga leta 1981 predstavil kot Konvencijo o varstvu posameznika glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov. Evropska unija je v zadnjih 30. letih zaradi vedno naprednejše informacijske tehnologije na tem področju oblikovala obsežno zakonodajo, katere najpomembnejši dokumenti v povezavi z varstvom podatkov so Direktiva 95/46/ES o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, zadnje spremembe pa sta prinesli Uredba (EU) 2016/679 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES in Direktiva (EU) 2016/680 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ. Zbiranje in obdelovanje podatkov igra pomembno vlogo tudi z vidika konkurence, natančneje pri oblikovanju tržne moči posameznih podjetij in vstopnih ovir, ki jih ta podjetja ustvarjajo za majhna in še ne uveljavljena podjetja. Na tem področju sta francoski in nemški organ za konkurenco maja letos objavila skupno poročilo o velikem podatkovju in konkurenčnem pravu, ki vsebuje raziskavo o tem, na katere načine lahko podatki postanejo vir tržne moči in kako lahko dostop do podatkov s povečanjem preglednosti trga izkrivlja konkurenco, vsebuje pa tudi predstavitev ravnanja s podatki, ki lahko kršijo konkurenčno zakonodajo. V želji po boljši in lažji dostopnosti do podatkov podjetja posegajo po številnih protikonkurenčnih ravnanjih, kot so združevanje podjetij in izključujoča ravnanja, kamor spadajo zavrnitev dostopa, diskriminatoren dostop do podatkov, izključujoči dogovori in vezane prodaje ter navzkrižna uporaba podatkovnih nizov, podatki pa so lahko tudi sredstvo cenovne diskriminacije.
Keywords: veliko podatkovje, varstvo zasebnosti, varstvo osebnih podatkov, konkurenca, zakonodaja Evropske unije, Big Data
Published: 02.12.2016; Views: 18470; Downloads: 189
.pdf Full text (819,05 KB)

7.
PRAVNA UREDITEV CIVILNIH BREZPILOTNIH LETAL - DRONOV V EVROPSKI UNIJI
Anton Gajšak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je prikazati trenutno pravno ureditev brezpilotnih letal - dronov v Evropski Uniji (EU) in Republiki Sloveniji (RS) iz različnih področij. V nalogi so zajeta samo civilna brezpilotna letala. Zaradi prenesene pristojnosti zakonodajnega urejanja brezpilotnih letal iz institucij EU na nacionalno raven ugotavljam, da države različno pravno urejajo brezpilotna letala, s tem pa so pred operaterje tovrstnih proizvodov postavljene dodatne ovire, zlasti glede vključevanja v zračni prostor, v katerem poteka letalski promet. Omejitve so potrebne predvsem zaradi varnosti vseh udeležencev, zaradi česar se mora vzpostaviti primeren sistem šolanja upravljavcev in sistem registracije brezpilotnih letal. Z brezpilotnimi letali je mogoče opravljati različne naloge, ena izmed njih je tudi zbiranje osebnih podatkov. Obstoječa mednarodna in nacionalna zakonodaja iz področja varstva zasebnosti in varovanja osebnih podatkov zajema tudi brezpilotna letala in je po moji oceni ustrezna. Prihodnost vključevanja brezpilotnih letal v zračni prostor je potrebno doseči s čim bolj enotno mednarodno zakonodajo. Letalska zakonodaja se tako pospešeno razvija, njen razvoj pa je vezan tudi na druge pravne veje, zlasti civilno, kazensko, gospodarsko in upravno pravo. Načrt EU je, da se do leta 2024 izvede popolna integracija brezpilotnih letal v celoten zračni prostor. Kako dobro je uspela integracija brezpilotnih zrakoplovov bo vidno kmalu, skozi statistiko letalskih nesreč. Upajmo, da bo teh čim manj.
Keywords: brezpilotna letala, operater, odgovornost, varstvo zasebnosti in osebnih podatkov
Published: 18.11.2016; Views: 1389; Downloads: 113
.pdf Full text (946,44 KB)

8.
Zakonitost posegov v zasebnost z vidika Zakona o detektivski dejavnosti
Tjaša Kos, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo predstavlja detektivsko dejavnost v Republiki Sloveniji in obravnava meje dovoljenih posegov v zasebnost posameznika s strani detektivov. Predmet diplomske naloge je obravnavan z vidika upoštevanja ustavnosti, zakonitosti, dovoljenosti ter upravičenosti posegov v ustavno pravico do zasebnosti. Temeljna pravica posameznika je pravica do zasebnosti, v katero je dovoljen poseg na podlagi Ustave Republike Slovenije, ob upoštevanju vseh pravnih predpisov, ki urejajo to področje. Diplomsko delo obravnava tudi sodno prakso glede (ne)dovoljenih posegov v zasebnost ter prikazuje omejitve in dileme pri samem izvajanju detektivske dejavnosti. Ljudje so se odločili, da bodo odstopili del svojih pravic v zameno za večjo varnost. Kako določiti mejo, kjer ne prihaja do prekoračitve posegov s strani detektivov in se približati ustreznemu razmerju med učinkovitostjo njihovega dela in spoštovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin? Posegi v zasebnost kot upravičenje detektivov na eni strani in sočasno varovanje človekovih pravic, zlasti pravica do zasebnosti, na drugi strani, predstavlja določeno dualnost. Gre za razmerje med varnostjo in svobodo oziroma ustavno pravico naročnika do pridobitve dokazov in ustavno pravico posameznika do zasebnosti. Pravica do zasebnosti se lahko konča samo takrat in tam, kjer kolidira z zakonsko izkazanim močnejšim interesom drugih. Detektivova poglavitna naloga je, da na podlagi pooblastila naročnika izvaja svoja upravičenja in svoje ugotovitve ter dokaze zgolj preda naročniku. Detektivi tako sami ne smejo presojati, kaj je pravilno in kaj ne, v zvezi z uporabo upravičenj pa jim je prepovedano vse, kar v zakonu ni izrecno dovoljeno.
Keywords: pravica do zasebnosti, pravno varstvo, detektivska dejavnost, upravičenja, načelo zakonitosti, zakonske prepovedi detektivov
Published: 18.11.2016; Views: 714; Downloads: 134
.pdf Full text (566,69 KB)

9.
Uporaba dronov - med praktičnimi možnostmi in zakonskimi (ne)omejitvami
Nastja Zadnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Možnosti uporabe dronov so številne, uporablja se jih na varnostnih kakor tudi na civilnih področjih. Na varnostnih področjih lahko z droni veliko prispevamo k učinkovitosti izvajanja vojaških in policijskih nalog. Čeprav so drone sprva uporabljali samo za vojaške naloge se njihove pozitivne lastnosti in širok spekter možnosti uporabe vedno bolj širi na civilna (komercialna področja). Tako se droni že uporabljajo kot pomoč v kmetijstvu, v filmski industriji, novinarstvu, vedno bolj razširjena pa je uporaba dronov za namene rekreacije in športa. Prehod iz vojaških na civilna področja je omogočil vedno večji trg dronov ter posledično tudi padec cen. Tako lahko že praktično vsak kupi kakovosten dron s kamero za nekaj deset evrov. Povečano število dronov na nebu kliče k zakonski ureditvi tega področja. Države članice EU morajo vsaka posebej predpisati pravila in omejitve uporabe dronov, saj na ravni EU takšne zakonodaje še ni. Pomembno je, da države sprejmejo takšno zakonodajo, ki na eni strani varuje človekove pravice na drugi strani pa dopušča razvoj tega področja. Ob pregledu zakonodaje v različnih državah (Sloveniji, Avstriji, Veliki Britaniji, Franciji in ZDA) je moč opaziti določene podobnosti (npr. omejitve višine letov, minimalna oddaljenost od ljudi in objektov itn.). Z droni, ki imajo senzorje za zajem osebnih podatkov (kamere, fotoaparti) lahko hitro posežemo v pravico do zasebnosti posameznika, zato je pomembno, da je zakonodaja napisana tako, da varuje človekove pravice. Poleg možnih posegov v zasebnost ljudi, uporaba dronov predstavlja tudi nekatere druge grožnje in tveganja. Ne moremo povsem odmisliti nevarnosti v primeru padca drona, grožnje pa predstavljajo tudi droni, ki jih uporabljajo kriminalne skupine za izvedbo kriminalnih dejavnosti, kot je na primer tihotapljenje drog s pomočjo dronov.
Keywords: brezpilotni letalniki, droni, uporabnost, varnostni vidik, varstvo zasebnosti, pravna ureditev, diplomske naloge
Published: 09.11.2016; Views: 2153; Downloads: 439
.pdf Full text (868,80 KB)

10.
UPORABA INSTITUTA DRUŽINSKI POMOČNIK V PRAKSI
Klara Rendić Marin, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Pravica do zasebnosti je ustavna pravica vsakega posameznika. Osebe, ki niso zmožne živeti brez pomoči druge osebe, so prisiljene to svojo pravico deliti z najmanj še eno osebo, ki jim pomaga pri premagovanju fizičnih in drugih ovir do življenja dostojnega človeka. Bivanje invalidne osebe v institucionalnem varstvu pa samo še povečuje to izgubo zasebnosti in osebne komunikacije. Uvedba instituta družinskega pomočnika in možnost izbire med različnimi oblikami oskrbe ter pomoči predstavlja za osebe, ki niso zmožne živeti brez pomoči druge osebe, korak k bolj kakovostnemu življenju in njegovi lažji vključitvi v vsakdanje življenje. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela, in sicer na teoretični in raziskovalni del. V teoretičnem delu je uvodoma predstavljen sam pojem instituta družinski pomočnik, področje njegovega delovanja in bistvene naloge, ki jih zajema institut. Temu sledi opredelitev glede statusa instituta družinskega pomočnika, in sicer kako je sam institut zakonsko urejen in kako je zakonsko urejeno financiranje instituta družinskega pomočnika, predvsem, kako se to spreminja z novelami. Opredelimo se tudi glede njegove vloge v socialnem varstvu. Ne glede na vse prednosti izvajanja skrbi v domačem okolju se za osebe, ki niso zmožne živeti brez pomoči druge osebe, število družinskih pomočnikov zmanjšuje. Razloge takega trenda je vsekakor iskati v sami ureditvi statusa instituta družinskega pomočnika. Na koncu teoretičnega dela je pozornost usmerjena v pravice in socialno varnost družinskega pomočnika. Predstavljene so pravice družinskega pomočnika in njegova vključenost v socialna zavarovanja. V drugem raziskovalnem delu diplomskega dela so s pomočjo devetih anketnih vprašanj predstavljeni razlogi, prednosti oziroma pomanjkljivosti, ki vplivajo na poseganje po uporabi instituta družinskega pomočnika v praksi.
Keywords: družinski pomočnik, socialno varstvo, invalidna oseba, oskrba v domačem okolju, pravica do zasebnosti, institucionalno varstvo.
Published: 23.05.2016; Views: 1731; Downloads: 152
.pdf Full text (303,65 KB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica