1. Onesnaževanje jezer v Sloveniji : primerjava Bohinjskega in Blejskega jezeraDejan Kovačič, 2017, undergraduate thesis Abstract: Jezero je vsako naravno ali umetno vodno telo na zemeljskem površju, s površino več kot 1 ha, z enakomerno višino vodne gladine in majhnim dotokom glede na skupno prostornino vode, ki omogoča usedanje suspendiranih delcev, hkrati pa nima stalne, neposredne povezave z morjem. Osnovni, splošno razširjen problem večine stoječih voda v Sloveniji je čezmeren vnos hranilnih snovi, zlasti fosforja in dušika. Postopno staranje, kar imenujemo evtrofikacija jezer, je naravni proces, ki doleti vsako jezero. S pravilnim in sonaravnim upravljanjem v pojezerju lahko ta proces zelo upočasnimo, v nasprotnem primeru pa pospešimo. Onesnaževanje vpliva na kakovost vode v jezerih. Lahko je industrijskega, kmetijskega ali komunalnega izvora. Snovi, ki najpogosteje ogrožajo okolje, pa so pesticidi, herbicidi, kanalizacija in smeti. Diplomska naloga predstavlja onesnaženost jezer v Sloveniji, s poudarkom na Bohinjskem in Blejskem jezeru, kateri sta naši edini večji naravni stalni jezeri. Namen je prikazati s čim oziroma na kakšne načine onesnažujemo slovenska jezera in predstaviti rešitve ter ukrepe, da se onesnaževanje odpravi oziroma zmanjša. Naredili smo tudi primerjavo med Bohinjskim in Blejskim jezerom. Podatke smo pridobili na Agenciji Republike Slovenije za okolje, katera tudi opravlja monitoring kakovosti slovenskih jezer. Ugotovili smo, da je Bohinjsko jezero manj onesnaženo kot Blejsko zaradi različnih hidroloških in morfoloških dejavnikov. Predstavili smo tudi rešitve za zmanjšanje onesnaženosti obeh jezer, s čimer bi omejili vpliv človeka na jezeri in njun ekosistem.
Keywords: vode, jezera, varstvo voda, onesnaževanje, diplomske naloge
Published in DKUM: 14.11.2017; Views: 2785; Downloads: 304
 Full text (1,71 MB) |
2. Varstvo voda v Sloveniji in delo nevladnih organizacij : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloAnja Šubic, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obsega pregled in analizo dela nevladnih organizacij na področju voda v Sloveniji. Podrobneje smo preučili boj proti privatizaciji vode v Sloveniji in varstvo voda na splošno. Osrednji problem vode je onesnaževanje, za katerega opažamo, da so glavni krivci industrija, kmetje in posamezniki. Povzročena škoda vpliva na ljudi in druga živa bitja. Onesnaževanje bi morali po našem mnenju preprečiti z večjim oziroma pogostejšim nadzorom in s strožjimi kaznimi. Prav tako bi bilo potrebno uvesti pozitivne spodbude (npr. nagrade in olajšave) za ljudi, ki ne onesnažujejo okolja. Privatizacija vode in vodnih virov bi lahko s samo uveljavitvijo povzročila veliko težav, saj bi s tem ljudje izgubili pravico do vode in njene neomejene porabe. Opazili smo, da se voda pogosto draži, njena kakovost pa se slabša. Menimo, da je privatizacijo vodnih virov potrebno preprečiti z zakonsko ureditvijo oz. vpisom pravice v ustavo, kot se trenutno dejansko dogaja v Sloveniji. Kar zadeva delo nevladnih organizacij, smo ugotovili, da zelo veliko pripomorejo k ozaveščanju ljudi in se bojujejo proti stvarem, ki se jim zdijo nepravične, kot je na primer privatizacija vode. Prav tako nevladne organizacije v večini primerov uspešno in pozitivno vplivajo na zakonodajo. Ugotavljamo, da veliko ljudi ne pozna nevladnih organizacij, ker le-te nimajo sredstev za svojo promocijo. Organizacije bi se morale povezati med seboj in se skupno udeleževati raznih prireditev, akcij in podobno. Lahko bi se v večji meri pojavljale na televiziji, spletu, v pisnih in elektronskih medijih ter na ta način pridobile nove prostovoljce, ki bi ljudi ozaveščali o problemih.
Keywords: voda, vodni viri, varstvo voda, pravna ureditev, nevladne organizacije, Slovenija, diplomske naloge
Published in DKUM: 18.10.2016; Views: 1631; Downloads: 191
Full text (741,89 KB) |
3. ANALIZA SODNE PRAKSE KAZNIVIH DEJANJ ZOPER OKOLJE, PROSTOR IN NARAVNE DOBRINE V SLOVENIJIKatja Andrinek, 2015, undergraduate thesis Abstract: Varstvo okolja je vse bolj popularna in pereča tema v medijih, politiki in civilni družbi.
Mnogi bi se strinjali s trditvijo, da imajo Slovenci danes mnogo bolj okrepljeno ekocentrično zavest kot pred leti. Pa vendar, koliko Slovencev, po sprehodu v gozdu, ko naleti na divje odlagališče, poda ovadbo kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja? Koliko Slovencev, ki gredo vsak dan mimo sosedovega psa, za katerega vedo, da je skoraj vse življenje pripet na verigi in več dni brez pitne vode, poda ovadbo kaznivega dejanja mučenja živali? Takih Slovencev je malo. In to potrjujejo statistike o številu podanih ovadb kaznivih dejanj zoper okolje, prostor in naravne dobrine. V primerjavi z ovadbami vseh kaznivih dejanj, je letno tovrstnih ovadb podanih le okoli 0,5 odstotka. Analiza kaže, da je dejanske kriminalitete mnogo več, torej je problem v zatiskanju oči očividcev, ki se ne odločijo za prijavo. Pa vendar v okoljski kriminaliteti vendar le ni vse tako črno. Namreč, ko je enkrat ovadba podana, obstaja velika verjetnost, da bo dobila sodni epilog. Statistika vloženih obtožb kaže, da so državni tožilci v predkazenskem postopku uspešni, saj dobro polovico primerov ovadb privedejo do vložitve obtožbe. Tudi v nadaljnjem, sodnem postopku se iz odstotka obsodb v primerjavi z obtožbami, kaže njihova učinkovitost, saj ta, po letu 2010, presega 60 odstotkov in še vedno raste. Državni tožilci kažejo svojo aktivnost tudi v vlaganju pritožb, saj statistika kaže, da se pritožijo ob skoraj vsaki oprostilni sodbi. Za visoko število obsodilnih sodb pa niso zaslužni le tožilci, ampak tudi sodstvo, saj je slednje tisto, ki na koncu odloči, ali bo sodba obsodilna ali zavrnilna. Iz izdajanja vse več obsodilnih sodb, z vse večjimi kaznimi, ki zadnja leta niso le denarne, ampak tudi zaporne, je mogoče sodstvu priznati vse večjo kritičnost do okoljske kriminalitete. Poleg ovaditeljev, državnih tožilcev in sodstva, pa imajo svojo vlogo tudi mediji, ki s šokantno predstavitvijo tovrstnih kaznivih dejanj, dosežejo ogorčenje splošne javnosti, in imajo tako funkcijo zastraševanja in s tem prevencijski učinek za potencialne storilce. Sklepna ugotovitev je torej, da državni tožilci in sodstvo delajo dobro. Morda bi lahko bili še bolj učinkoviti ob ustreznejši zakonodaji, saj je obstoječi, mogoče očitati pretirano blanketnost kazenskopravnih norm, težko določljivo terminologijo ter razdrobljenost in številčnost zakonskih in podzakonskih okoljevarstvenih določb. Iz uvodnih vprašanj, je mogoče razbrati namig na največji problem okoljske kriminalitete, to je podajanje ovadb. S še večjo angažiranostjo in ozaveščanjem slovenske javnosti je
potrebno doseči tako stopnjo ekocentrične zavesti Slovencev, da ovadba okoljske kriminalitete ne bo več vprašanje, ampak pravilo.
Keywords: kazenskopravno varstvo okolja, kazniva dejanja zoper okolje, ekocentrizem, obremenjevanje in uničevanje okolja, onesnaženje morja in voda s plovili, protipravno ravnanje z jedrskimi ali drugimi nevarnimi radioaktivnimi snovmi, onesnaženje pitne vode, onesnaženje živil ali krme, protipravno zavzetje nepremičnine, uničenje nasadov s škodljivo snovjo, uničevanje gozdov, mučenje živali, nezakonit lov, nezakoniti ribolov, nezakonito ravnanje z zaščitenimi živalmi in rastlinami, prenašanje kužnih bolezni pri živalih in rastlinah, izdelovanje škodljivih zdravil za zdravljenje živali, nevestna veterinarska pomoč
Published in DKUM: 16.07.2015; Views: 1796; Downloads: 351
Full text (910,07 KB) |
4. Odziv male vodne leče (Lemna minor L.) na vsebnost onesnažil v vodnih vzorcih potoka PeklenščiceTanja Krivec, 2015, master's thesis Abstract: Namen magistrske naloge je bil ugotoviti odvisnost vsebnosti nekaterih onesnažil v vodi potoka Peklenščica od vrste dejavnosti v zaledju in od vremenskih razmer. Pri tem smo osnovne fizikalno-kemijske analize dopolnili s testom strupenosti z malo vodno lečo (Lemna minor). Vodni vzorci so bili odvzeti na petih lokacijah od izvira potoka Peklenščica do izliva v potok Trnavo, in sicer ob štirih vzorčenjih med novembrom 2013 in avgustom 2014. V laboratoriju smo opravljali analize teh vzorcev, in sicer meritve koncentracij nitratov, nitritov, celotnega fosforja in meritve pH-vrednosti. Najvišje koncentracije hranil smo izmerili ob spomladanskem vzorčenju, ki je bilo izvedeno v času po obilnih padavinah in gnojenju na Ponikovski planoti, najnižje pa pri zimskem vzorčenju, ko gnojenja in padavin na planoti ni bilo. Odziv male vodne leče na onesnažila v vodnih vzorcih smo ocenjevali s spremljanjem njene rasti v skladu s standardom ISO 20079:2005. Klasično štetje stebelnih členkov smo nadgradili z uporabo metode računalniškega vida, pri kateri smo odčitavali površine stebelnih členkov pred in po sedemdnevni izpostavitvi vodnim vzorcem potoka Peklenščica. S tem smo odpravili napake, ki se lahko pojavijo pri štetju stebelnih členkov s prostim očesom. Spremembo v površini stebelnih členkov smo predstavili kot relativno stopnjo rasti (RGR) male vodne leče. Ugotovili smo zmanjšanje rasti po izpostavitvi vsem vodnim vzorcem potoka Peklenščica v primerjavi s kontrolo. Zmanjšanje rasti male vodne leče je eden od pokazateljev strupenosti vodnih vzorcev. Največje zmanjšanje rasti je bilo izračunano v vzorcih, odvzetih pri spomladanskem vzorčenju, najmanjše pa pri vzorcih, odvzetih v zimskem času. Izmed vseh merjenih parametrov (nitrati, nitriti, celotni fosfor in pH-vrednost) smo najvišjo stopnjo povezljivosti relativne stopnje rasti male vodne leče izračunali v povezavi s pH-vrednostmi vodnih vzorcev. Izsledki raziskave so pokazali, da je pH-vrednost odločilen limitirajoč faktor za rast male vodne leče. Pri nadaljnjih analizah bi bilo potrebno vzdrževati enake pH-vrednosti vodnih vzorcev, da bi lahko ugotovili vpliv drugih parametrov v vodi na rast male vodne leče.
Keywords: Lemna minor, test strupenosti, varstvo voda, Peklenščica, računalniški vid
Published in DKUM: 16.02.2015; Views: 1770; Downloads: 250 (1 vote)
Full text (1,37 MB) |
5. Onesnaženje pitne vode v Piranu : povzetek in analiza dogodkaGašper Močnik, 2013, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu sem obravnaval konkreten primer kaznivega dejanja Onesnaženje pitne vode po 337. členu Kazenskega zakonika [KZ-1] (2008), ki se je zgodilo ponoči iz 23. 6. 2008 na 24. 6. 2008 na območju naselja Piran. V sklopu analize primera sem skušal prikazati potek predkazenskega postopka s strani organov pregona – policije in drugih inštitucij ter podati potek in kronologijo kazenskega postopka na Okrajnem sodišču v Piranu. Pri tem sem sproti navedel predloge za drugačno metodologijo kvalitetnejšega zavarovanja dokaznega gradiva ter posledično pripomogel k morebitnemu izreku obsodilne sodbe na sodišču, ki je bila v dotičnem primeru oprostilna.
Zaključno delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu sem iz obstoječih virov povzel obsežno poglavje teoretičnega dela ekološke kriminalitete, pri čemer sem navedel zgodovino, njen razvoj, opredelitve in pojavne oblike. Pri povzemanju v teoretičnem delu sem se poglavji dotaknil na splošno in se nisem poglabljal v stanje na območju konkretne države ali Republike Slovenije ter tako zajel vse bistvene značilnosti, konkretizacijo storilcev in kompleksnosti preiskovanja tovrstnih kaznivih dejanj.
V drugem delu pa sem prikazal kronološki in procesni potek konkretnega kaznivega dejanja od faze zaznave s strani organov pregona – policije do kazenske ovadbe na pristojno državno tožilstvo in nato od podaje obtožnega predloga do zaključka glavne obravnave. Pri povzemu in analizi konkretnega primera sem skušal zajeti vse bistvene elemente in procesna dejanja ter tako prikazati, kako so le-ti pomembni za končni epilog sodnega postopka. V analizi samega postopka sem ob doslednem upoštevanju kazenske zakonodaje podal tudi predloge za morebitno sodelovanje drugih inštitucij s policijo, kateri bi s svojim delom in znanjem bistveno podkrepili vrednost ter težo dokaznega gradiva.
Keywords: okolje, varstvo okolja, pitna voda, onesnaževanje, kriminaliteta, ekološka kriminaliteta, preiskovanje, analiza primera, diplomske naloge
Published in DKUM: 12.04.2013; Views: 1622; Downloads: 130
Full text (533,82 KB) |
6. |
7. Ekonomski instrumenti varstva okolja s poudarkom na okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda : diplomsko deloVioleta Korošec, 2006, undergraduate thesis Keywords: varstvo okolja, financiranje, odpadne vode, zakonodaja, ekonomski vidik, ekologija, socialna ekologija, davčni sistemi, ekosistemi, ekološko ravnotežje, problematika, reševanje problemov, naravni viri, Slovenija, Evropska unija, operativni plani, zrak, voda, takse, okolje, politika okolja, ekološko ravnotežje, institucionalizem, odpadki, goriva, guma, embalaža, energija, davki, emisije, obdavčenje, onesnaževanje okolja, usklajevanje, harmonizacija, davčna politika, cilj, finančni instrumenti
Published in DKUM: 30.05.2012; Views: 2543; Downloads: 186
Full text (1,13 MB) |
8. Turistični pomen in perspektive Ptujskega jezera : diplomsko deloKatja Maučec, 2006, undergraduate thesis Keywords: turizem, turistična industrija, voda, varstvo okolja, ekologija, ribištvo, šport, panoge dejavnosti, procesi, etnografija, prestrukturiranje, poslovno okolje, Slovenija, turistično gospodarstvo, vrednost
Published in DKUM: 30.05.2012; Views: 1589; Downloads: 79
Full text (322,06 KB) |
9. Ekološka kriminaliteta v Pomurju : analiza primera prekomernega onesnaženja reke MureAndreja Benkič, 2011, bachelor thesis/paper Abstract:
Keywords: okolje, varstvo okolja, varstvo voda, onesnaževanje, ekološka kriminaliteta, Pomurje, analize, primeri, diplomske naloge
Published in DKUM: 26.10.2011; Views: 1809; Downloads: 266
Full text (1,56 MB) |
10. |
