1. Spregled pravne osebnosti v primerjalnem pravu ureditev v common law sistemu ter v avstriji, črni gori, nemčiji, na hrvaškem, italiji, franciji, sloveniji in srbiji : ureditev v Common law sistemu ter v Avstriji, Črni gori, Nemčiji, na Hrvaškem, Italiji, Franciji, Sloveniji in SrbijiMiodrag Popović, 2025, master's thesis Abstract: V tej magistrski nalogi je obravnavan institut spregleda pravne osebnosti kot izjema od načela ločenosti družbe in njenih članov. Čeprav pravna osebnost družbe omogoča članom zaščito pred osebno odgovornostjo za obveznosti družbe, lahko ta zaščita vodi v zlorabe, ki škodujejo upnikom. Zato številni pravni sistemi v določenih okoliščinah dovoljujejo spregled te ločnice in uveljavitev osebne odgovornosti članov za obveznosti družbe. Magistrska naloga analizira spregled v različnih pravnih sistemih, pri čemer se osredotoča na Združeno kraljestvo, Združene države Amerike, Nemčijo, Avstrijo, Francijo, Italijo, Slovenijo, Hrvaško, Srbijo in Črno goro. V nalogi so obravnavani kriteriji, ki jih sodišča uporabljajo pri odločanju o odgovornosti članov družbe, kot so podkapitalizacija, mešanje premoženja in zloraba pravne osebnosti. S primerjalnopravno metodo so predstavljene razlike in podobnosti med pristopi držav ter vpliv sodne prakse na razvoj tega instituta. Cilj naloge je prikazati, kako se pravni sistemi odzivajo na izzive korporacijskega prava in kako lahko učinkovito varujejo upnike pred zlorabami pravne osebnosti kapitalskih družb.
Keywords: Osebna odgovornost, varstvo upnikov, pravna osebnost, ločenost premoženja, tuja ureditev.
Published in DKUM: 03.09.2025; Views: 0; Downloads: 32
 Full text (1,06 MB) |
2. Varstvo upnikov pri umiku delnic in poslovnih deležev : magistrsko deloPrimož Pirnat, 2025, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je primarno obravnavano varstvo upnikov pri umiku delnic in umiku poslovnih deležev kot načinih zmanjšanja osnovnega kapitala pri delniški družbi (d. d.) in družbi z omejeno odgovornostjo (d. o. o.). Tako umik delnic kot umik poslovnega deleža predstavljata korporacijskopravno dejanje d. d. ali d. o. o., s katerim se razveljavijo korporacijske pravice in obveznosti delničarjev ali družbenikov, ki so jih imeli na podlagi imetništva umaknjenih delnic ali poslovnih deležev. Umik poslovnega deleža s strani d. o. o. je sicer primerljiv z umikom delnic, vendar pa kljub zakonski napotitvi na smiselno uporabo določb o umiku delnic med obema institutoma obstajajo določene pomembne razlike. Pri umiku lastnega poslovnega deleža s strani d. o. o. je treba upoštevati posebne pogoje za dopustno pridobitev lastnih poslovnih deležev ter institut izključitve in izstopa družbenika iz d. o. o. (slovensko pravo takšnega instituta pri d. d. ne pozna), ki predstavlja poseben način umika poslovnega deleža, ki ima lahko za posledico (med drugimi možnostmi) tudi zmanjšanje osnovnega kapitala d. o. o. Predvsem institut izključitve družbenika iz d. o. o. je na prvi pogled podoben institutu prisilnega umika delnic, vendar pa predstavlja specialnejše in za d. o. o. prilagojeno pravilo. Osnovno razlikovanje med prisilnim umikom delnic in umikom lastnih delnic (ki velja pri d. d.) pri d. o. o. tako ni mogoče. Pri d. o. o. namreč »prisilni umik poslovnih deležev«, ki bi smiselno upošteval ureditev pri d. d., ne pride v poštev, ker bi s tem posegli v substančno ureditev izključitve in izstopa družbenika iz d. o. o. Prav zaradi navedenega pa se postavlja vprašanje o smiselnosti trenutne nomotehnične zakonske ureditve področja zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom poslovnih deležev, kjer je uporabljena metoda napotitve na smiselno uporabo določb o zmanjšanju osnovnega kapitala z umikom delnic. Obravnavana načina zmanjšanja osnovnega kapitala sta tesno povezana z (ne)dopustnostjo pridobivanja lastnih delnic in lastnih poslovnih deležev. Pred odplačno pridobitvijo lastnega poslovnega deleža mora d. o. o. oblikovati rezerve za lastne poslovne deleže, in sicer zgolj iz nevezanih kategorij lastnega kapitala, katerih namen ni varstvo upnikov. Posledično pri d. o. o. velja drugačen (predhodni) režim varstva upnikov kot pri d. d., saj se pri d. d. rezerve za lastne delnice oblikujejo šele po pridobitvi lastnih delnic. V tem je torej pri d. o. o. bistvena razlika v primerjavi z ureditvijo pri d. d., kjer ZGD-1 z vidika varstva interesov upnikov omogoča dve vrsti zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom delnic (redni umik in poenostavljeni umik). Pri rednem umiku d. d. financira pridobitev lastnih delnic iz vezanih kategorij lastnega kapitala, vendar mora v tem postopku zagotoviti (naknadno) ustrezno varstvo upnikov. ZGD-1 posledično pri tej vrsti umika določa smiselno uporabo določb 375. člena ZGD-1 o varstvu upnikov pri rednem zmanjšanju osnovnega kapitala, vključno s postopkom varstva upnikov. Pri umiku delnic po poenostavljenem postopku se ne uporabljajo določbe o rednem zmanjšanju osnovnega kapitala (in s tem določbe o varovanju upnikov po 375. členu ZGD-1), če so delnice dane d. d. na razpolago neodplačno ali če se delnice umikajo v breme nevezanih rezerv. Pri d. o. o. je možen le poenostavljen (in ne tudi redni) umik.
Keywords: osnovni kapital, zmanjšanje osnovnega kapitala, varstvo upnikov, umik delnic s pridobitvijo, prisilni umik delnic, umik poslovnega deleža, pridobivanje lastnih delnic, pridobivanje lastnih poslovnih deležev, izstop ali izključitev družbenika
Published in DKUM: 19.05.2025; Views: 0; Downloads: 72
Full text (1,16 MB) |
3. Aktualna vprašanja v zvezi z odlogom izvršbe na predlog dolžnika po ziz in problematika varstva upnikov : magistrsko deloSebastjan Horvat, 2024, master's thesis Abstract: Novela ZIZ-M je že 13. sprememba Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki je v veljavo stopila 27. marca 2021. Novela je precej spremenila pogoje za odlog v primerih izvršbe za izpraznitev in izročitev nepremičnine, ki je dolžnikov dom. Opredelila je tudi pogoje, ko je mogoče izvršbo odložiti tako na predlog dolžnika kot tudi po uradni dolžnosti, v kolikor so za to podani posebej upravičeni razlogi. Magistrsko delo obravnava temeljna načela izvršilnega postopka, vsebuje splošni pregled pravnih sredstev ter predstavlja mehanizme varstva upnikov. Posebej izpostavljena je tematika v zvezi z odlogom izvršbe na predlog dolžnika, upoštevajoč spremembe in aktualna vprašanja ter dileme, ki se pojavljajo v praksi. Poleg mehanizmov varstva upnikov je predstavljena problematika le teh na podlagi preučitve komentarjev, mnenj in sodne prakse. Magistrsko delo vsebuje tudi primerjalnopravni vidik ureditve v Republiki Hrvaški.
V sklepnem delu so predstavljeni zaključki zastavljenih hipotez, in sicer se je z uvedbo novele ZIZ-M dodatno zaščitilo najranljivejše dolžnike in jim s tem znatno izboljšalo položaj v izvršbi. Prav tako je izpostavljena pomanjkljiva pravna zaščita upnikov v razmerju do dolžnikov, zlasti glede problematike izkazovanja subjektivnega pogoja, ki se zahteva tako pri začasni odredbi kot pri izpodbijanju dolžnikovih pravnih dejanj.
Keywords: izvršba, ugovor dolžnika, odlog izvršbe na predlog dolžnika, novela ZIZ-M, varstvo upnikov
Published in DKUM: 24.04.2024; Views: 346; Downloads: 130
Full text (778,14 KB) |
4. Pravna analiza prepovedane finančne asistence : magistrsko deloLuka Kreitner, 2024, master's thesis Abstract: Prepovedana finančna asistenca je institut korporacijskega prava, katerega začetki segajo vse v drugo polovico 19. stoletja. Prvič je bila uzakonjena v britanskem pravu, kot odgovor na špekulativne prevzeme gospodarskih družb v obdobju po koncu prve svetovne vojne. Sledila je huda gospodarska kriza, ki je imela za posledico veliko število propadlih podjetij. Izkazalo se je, da lahko finančna asistenca privede do najhujših zlorab in izkrivljanj trga. Na pobudo Združenega kraljestva je prepoved finančne asistence uzakonila tudi Evropska skupnost leta 1976 v t.i. drugi kapitalski direktivi. Evropsko pravo je skozi sprejem nove zakonodaje dalo možnost državam članicam za omilitev prepovedi finančne asistence. Republika Slovenija te možnosti ni izkoristila in je finančno asistenco kot tako v slovenskem pravnem redu popolnoma prepovedala.
V pravni teoriji in sodni praksi prihaja do razhajanj v stališčih, kakšen je namen instituta prepovedi finančne asistence. Konkretneje ali gre za varovalko, ki preprečuje zaobid pravil o pridobivanju lastnih delnic s strani družbe ali gre za povsem samostojen institut v korporacijskem pravu in bi ga kot takega morali obravnavati. V novejši literaturi in sodnih odločbah lahko zasledimo, da prevladuje slednje stališče. V korporacijskem pravu velja splošno načelo, da delniška družba praviloma ne more biti delničar lastne družbe. Slovenski zakonodajalec se je odločil, da kršitev določbe o prepovedi finančne asistence pomeni ničnost takšnih pravnih poslov. Določba je zastavljena zelo široko, tako da zajame prav vse posle, ki bi kakorkoli pomenili dajanje takšne finančne podpore, čemur pritrjuje tudi slovenska pravna teorija. V kolikor bi družba dala finančno asistenco v nasprotju z zakonom, ji ta priznava korporacijskopravni zahtevek, s katerim lahko družba od delničarja ali tretje osebe, kateremu je namenila finančno asistenco le-to zahteva nazaj. Korporacijskopravnemu zahtevku se priznava samostojna in posebna narava v korporacijskem pravu, kar pomeni, da je močnejši od vseh morebitnih zahtevkov, ki jih priznava obligacijsko pravo.
V koncernskih povezavah družb veljajo zakonska pravila, za katere bi lahko sklepali, da lahko z njimi prepoved finančne asistence zaobidemo (npr. pravilo o t.i. »koncernskem privilegiju«). Slovenski zakonodajalec se je pri sprejemanju slovenskega zakona o gospodarskih družbah zgledoval po nemškem zakonu o gospodarskih družbah, kar pripelje do posledice, da sta si ureditvi dokaj podobni, ampak z nekaterimi velikimi razlikami. Medtem, ko nemško pravo dovoljuje finančno asistenco v pogodbenem koncernu, pa naša takšne možnosti ni predvidela. V slovenskem pravu ostaja finančna asistenca strogo prepovedana, kar pomeni, da prepovedi ne morejo zaobiti niti koncernske povezave družb.
Keywords: načelo ohranitve osnovnega kapitala, prepoved vračila vložka, vrnitev prepovedanih plačil, finančna asistenca, zaobidni posli, fiktivni posli, ničnost pravnega posla, koncernsko pravo, koncernski privilegij, korporacijski vrnitveni zahtevek, prevzemi, pridobivanje lastnih delnic, varstvo upnikov, delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo
Published in DKUM: 24.04.2024; Views: 306; Downloads: 135
Full text (1,40 MB) |
5. Izvršba na skupno premoženje zakoncev in vprašanje varstva upnikov : magistrska nalogaAnita Sever, 2020, master's thesis Abstract: Izvršba na premoženje zakoncev je zaradi, še vedno veljavnega, zakonitega premoženjskega režima, ki določa obvezen nastanek skupnega premoženja, lahko v praksi precej problematična in zahtevna. Magistrsko delo zato obravnava za nas povsem nov institut, in sicer pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ki jo lahko skleneta zakonca že pred samo sklenitvijo zakonske zveze, ali kadarkoli čutita potrebo po ureditvi premoženjskega stanja, ki se bo razlikoval od zakonitega. Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij bo tako lahko, če bosta zakonca ob njeni sklenitvi upoštevala vse zakonske določbe in se držala predvidene vsebine, bistveno olajšala sam postopek izvršbe na skupnem premoženju zakoncev. V magistrskem delu so zato izčrpno predstavljene tudi vse značilnosti tega pravnega instituta.
Toda kljub temu, bo vedno, ko bo v zemljiški knjigi pravilno vpisana skupna lastnina zakoncev, izvršba na tako premoženje zakoncev nedopustna. Upniki pa bodo morali, če bodo želeli priti do poplačila svoje terjatve, vložiti tožbo za določitev dolžnikovega deleža in s tem zahtevati razdelitev skupnega premoženja zakoncev. Pri tem pa bo lahko posledično prišlo tudi do posega v pravice drugega zakonca, zato je v magistrskem delu veliko pozornosti namenjeno tudi opisu samega postopka razdelitve premoženja in vprašanju varstva dolžnikovega zakonca.
V praksi se problemi najpogosteje pojavijo pri izvršbi na nepremičnine. Do njih pride v primeru nepravilnih vpisov, in sicer predvsem, kadar je v zemljiško knjigo namesto skupne lastnine zakoncev, vpisana izključna lastnina le enega od zakoncev. Magistrsko delo zato rešuje vprašanje komu od obeh, torej ali upniku ali nevpisanemu zakoncu, je v takih primerih potrebno dati prednost. Pri tem pa so razčlenjene tudi možnosti in pravni instituti, ki jih ima na voljo dolžnikov zakonec, ko mu zakon priznava položaj tretjega. V magistrskem delu so na kratko predstavljene tudi prednosti in slabosti ter sam razvoj relevantnih institutov. Delo pa se dotika tudi vprašanja morebitnega izigravanja upnika s strani dolžnika in njegovega zakonca.
Poudarek magistrskega dela pa je predvsem na varstvu upnikov in obsežni analizi vseh možnosti, ki jih imajo, da bi lahko uspešno izterjali svojo terjatev. Pri tem so obravnavani tako instituti izvršilnega postopka kot tudi instituti obligacijskega prava. Na kratko pa je predstavljen tudi njihov razvoj in argumentiran vpliv, ki ga imajo na sam postopek izvršbe.
Keywords: premoženjski režim zakoncev, pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, izvršba na skupno premoženje, nedopustnost izvršbe, razdelitev skupnega premoženja, določitev dolžnikovega deleža, varstvo dolžnikovega zakonca, varstvo nevpisanega zakonca, izigravanje upnikov, varstvo upnikov, informativni seznam dolžnikovega premoženja.
Published in DKUM: 18.06.2020; Views: 1839; Downloads: 431
Full text (760,39 KB) |
6. REDNO ZMANJŠANJE OSNOVNEGA KAPITALA V D.D. IN D.O.O.Mitja Robin, 2016, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi obravnavam postopek rednega zmanjšanja osnovnega kapitala v delniški družbi (d. d.) in družbi z omejeno odgovornostjo (d. o. o.). Gre za enega najzahtevnejših postopkov v d. d. ali d. o. o., ker lahko prinaša velike posledice za delničarje oziroma družbenike, predvsem pa za upnike družbe. Ključni del zakonske ureditve zmanjšanja osnovnega kapitala je varstvo upnikov. Varstvo upnikov se zagotavlja s pravico zahtevati zavarovanje za nezapadle terjatve in prepovedjo izplačil delničarjem na podlagi zmanjšanja osnovnega kapitala, preden so upniki poplačani ali zavarovani. Upnikom je dana tudi možnost ugovora proti vpisu sklepa o zmanjšanju osnovnega kapitala v sodni register, če družba krši zakonska določila o varstvu upnikov. V nalogi izpostavljam določene dileme glede uveljavljanja pravic upnikov v praksi.
V magistrski nalogi najprej predstavljam pojem osnovnega kapitala s poudarkom na načelu ohranitve osnovnega kapitala in pomenu osnovnega kapitala kot jamstvene mase upnikom družbe. V nadaljevanju obravnavam postopek rednega zmanjšanja osnovnega kapitala po postopkovnih korakih, posebno poglavje pa namenjam varstvu upnikov. Vključujem tudi primerjavo z nemško ureditvijo, ki je zelo podobna slovenski.
Keywords: zmanjšanje osnovnega kapitala, redno zmanjšanje osnovnega kapitala, spreminjanje osnovnega kapitala, osnovni kapital, varstvo upnikov, delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo
Published in DKUM: 08.03.2017; Views: 3836; Downloads: 826
Full text (1,16 MB) |
7. ODGOVORNOST OBVLADUJOČE DRUŽBE PRI DEJANSKIH KONCERNIH – PRIMERJALNOŽiga Cvetko, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi je predstavljena odgovornost obvladujoče družbe v dejanskem koncernu. Celotna ureditev je v nalogi predstavljena primerjalno z nemško ureditvijo, ki ji slovenska tudi sledi. Posebna pozornost je posvečena noveli Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I), ki je prinesla spremembe na področje odgovornosti v dejanskem koncernu. Avtor tako obravnava ustreznost ureditve pred in po sprejemu novele ZGD-1I ter jo primerja z nemško ureditvijo, ki je urejena v nemškem Zakonu o delnicah. Avtor najprej predstavi dejanski koncern kot eno od oblik povezanih družb. V nadaljevanju obravnava vse institute, ki urejajo varstvo v dejanskem koncernu. Novost na tem področju so zlasti specialni instituti koncernskega prava, ki so bili pred novelo urejeni analogno, s splošnimi pravili korporacijskega prava. Na koncu prispevka se avtor opredeli do sprememb, ki jih prinaša nova ureditev, ter poda oceno nove ureditve napram ureditvi pred spremembo.
Keywords: dejanski koncern, odgovornost obvladujoče družbe, varstvo zunanjih delničarjev, varstvo upnikov, odškodninska odgovornost, uveljavljanje zahtevkov, posebna revizija, revizija, poročilo o odvisnosti
Published in DKUM: 23.09.2016; Views: 1914; Downloads: 334
Full text (721,52 KB) |
8. |
