1. Problematika civilne odgovornosti vplivnežev na socialnih omrežjih : magistrsko deloMaruša Erce, 2023, master's thesis Abstract: Prisotnost in uporabnost socialnih omrežji se povečuje iz dneva v dan. Zaradi vedno večje priljubljenosti so se na socialnih omrežjih razvile tudi druge aktivnosti, ki nam vsakodnevno lahko olajšajo življenje. Pomembna dejavnost, s katero se magistrsko delo ukvarja je na eni strani nakupovanje in na drugi strani oglaševanje najrazličnejših izdelkov in storitev, kar posledično odpira nekatera pomembna pravna vprašanja glede poštenega oglaševanja in zadostnega varstva potrošnikov. Čeprav je dejavnost oglaševanja svetu poznana že zelo dolgo, se je s pomočjo spleta in preko najrazličnejših spletnih platform razvil tudi marketing spletnih vplivnežev, ki s seboj prinaša nove izzive s področja oglaševanja in varstva potrošnikov.
Za lažje razumevanje vprašanj, ki se pojavljajo pri vplivnostnem marketingu je pomembno tudi predhodno poznavanje lastnosti spletnih vplinežev, saj so le te lahko ključne pri opredeljevanju njihovih ravnanj. Vplivneži na eni strani nastopajo kot oglaševalci in promotorji najrazličnejših izdelkov ali storitev, hkrati pa sledilcu na enak oz. podoben način prikazujejo svoje zasebno življenje in s tem ustvarjajo osebnejši in pristnejši odnos. Sledilci na drugi strani zaradi narave dela vplivneža v razmerju nastopajo tudi kot potrošniki in so, zaradi odnosa, ki ga ustvarijo z vplivnežem, bolj izpostavljeni nevarnostim oglaševanja in v določenih situacijah tudi ranljivejši, zato je nujno, da se njihov položaj dodatno zaščiti.
Glede kršitev, katerih se spletni vplivnež lahko poslužuje, se je smiselno na civilnopravnem področju ukvarjati tudi z vprašanji civilne odgovornosti vplivneža, nasproti sledilca oz. potrošnika. S tem namenom sem se v magistrski nalogi ukvarjala tudi z vprašanjem odškodninske obveznosti in se glede na predpostavke poskušala opredeliti do položaja spletnega vplivneža. Tako sem se opredelila do različnih oblik protipravnega ravnanja vplivnežev, morebitne škode, ki bi zaradi takih ravnanj lahko nastala potrošniku in seveda vzročnosti med tema dvema predpostavkama, ki jo utemeljujem tudi na samem vplivu vplivneža in odnosu, ki se ustvari. Precej opcij je možnih tudi pri predpostavki krivde, nenazadnje je pomembno presojati tudi stopnjo skrbnosti, ki se od vplivneža lahko pričakuje, saj je odprto vprašanje, ali mu lahko pripišemo višjo stopnjo skrbnosti ravnanja t.j. skrbnost strokovnjaka.
Zaradi novosti, ki prihajajo z vplivnostnim marketingom je potrebno v smeri varstva potrošnika narediti določene premike, ki bodo sledili spremembam na oglaševalskem področju in poskrbeli za zaščino posameznika v pravnem prometu. Zakonodaja počasi napreduje v smeri urejanja tega področja, različne organizacije izdajajao tudi smernice in priporočila glede vplivnostnega marketinga in ravnanja spletnih vplivnežev na sploh. Kljub temu pa se zdi, da je področje vplivnostnega marketinga v nekakšni sivi coni zakonodaje in so potrošniki glede na nevarnosti, ki jih ta oblika oglaševana prinaša premalo zaščiteni.
Keywords: vplivnostni marketing – spletni vplivneži – oglaševanje – varstvo potrošnikov – socialna omrežja – nepoštene poslovne prakse – odškodninska obveznost
Published in DKUM: 17.10.2023; Views: 973; Downloads: 151
 Full text (663,11 KB) |
2. Kolektivno pravno varstvo na ravni Evropske unije : magistrsko deloTamara Vinter, 2021, master's thesis Abstract: Cilj magistrske naloge je predstaviti področje kolektivnega pravnega varstva potrošnikov na ravni EU ter si odgovoriti na vprašanja, ki omogočajo njegovo razumevanje. Kolektivna pravna sredstva so procesni mehanizmi na podlagi katerih je zaradi ekonomičnosti postopka in/ali učinkovitosti izvrševanja mogoče več podobnih pravnih zahtevkov združiti v eno samo tožbo. Pojavljajo se v obliki opustitvene tožbe s katero se zahteva ustavitev oz. prepoved nezakonitega dejanja, ali odškodninske tožbe, katere cilj je pridobiti nadomestilo za utrpljeno škodo. V obeh oblikah tožb gre za civilni postopek, ki se odvija med osebami zasebnega prava, ne glede na to, da je ena izmed strank »kolektiv« oz. skupina tožnikov. Do nedavno so kolektivna pravna sredstva na ravni EU bila urejana v Direktivi 2009/22/ES, ki je urejala le opustitvene tožbe, možnost vložitve kolektivnih odškodninskih tožb pa je uvedena z novo Direktivo 2020/1828, ki je zapolnila to dolgoletno pravno praznino.
Magistrska naloga ugotavlja, da se je ureditev področja kolektivnega pravnega varstva potrošnikov na ravni EU po sprejetju Direktive 2020/1828 bistveno izboljšala. Oškodovanim potrošnikom je omogočen lažji dostop do ustreznih pravnih sredstev, hkrati pa so se sodišča oz. upravni organi razbremenili velikega števila ločenih tožb, kar prispeva k boljšemu izvrševanju prava na sploh. Eden izmed pomembnejših ciljev nove ureditve je doseči transparentnost in enako obravnavo vseh zastopniških organov držav članic ter potrošnikov s pomočjo uvedbe različnih pravnih varovalk pred zlorabami postopka, kar se je vsaj na teoretični ravni tudi doseglo. Kot je ugotovljeno v magistrski nalogi je podoben namen zasledovalo tudi Priporočilo Komisije z dne 11. Junija 2013, ki je zaradi svoje nezavezujoče narave imelo zelo omejen učinek na pravne ureditve držav članic. Kljub temu pa je s svojimi načeli in priporočili državam članicam postavila smernice kako urediti obravnavano področje in zagotovila dober pravni temelj za sprejetje nove direktive.
Keywords: kolektivno pravno varstvo potrošnikov, Direktiva (EU) 2020/1828, kolektivni interesi, zastopniški organ, Nov dogovor za potrošnike, Priporočilo Komisije z dne 11. junija 2013, Dieselgate primer, Direktiva 2009/22/ES
Published in DKUM: 28.09.2021; Views: 932; Downloads: 164
Full text (981,02 KB) |
3. Problematika piramidnih sistemov in mrežnega marketinga z vidika prava varstva potrošnikov : magistrsko deloUrban Kralj, 2020, master's thesis Abstract: Problematika piramidnih sistemov in mrežnega marketinga je še zmeraj aktualna, kar se kaže v številnih odmevnih zadevah, ki pretresajo svetovni ter evropski trg v zadnjem desetletju. Kljub sprejemu zakonodaje na področju varstva potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami na ozemlju Evropske unije in kljub dejstvu, da so piramidni sistemi del tako imenovane črne liste praks, ki so v vseh okoliščinah prepovedane, sam zakonodajni okvir ne daje jasne definicije le-teh in posledično v praksi povzroča deljena mnenja, ali gre v posameznih zadevah za sporno obliko mrežnega marketinga ali ne. Sodišče Evropske unije je v dveh pomembnih zadevah, 4finance in Lucky 4 All razložilo in dopolnilo definicijo piramidnih sistemov, ni pa se opredelilo glede vprašanja, ali udeleženci piramidnih sistemov, ki aktivno prodajajo izdelke, štejejo za potrošnike in posledično uživajo pravno varstvo. Trenutno pravna teorija zastopa stališče, da je pomemben trenutek pristopa v piramidni sistem.
Tudi če praksa ne ustreza definiciji iz t.i. črne liste, pa to še ne pomeni, da je dopustna. Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah vsebuje še abstraktnejše določbe generalne klavzule in določbe o zavajajočih in agresivnih poslovnih praksah, ki tako širijo obseg prepovedi.
Ob nepoštenih poslovnih praksah se pojavi tudi vprašanje pravnih posledic in morebitne neveljavnosti takšnega posla. Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah področja ne ureja in to prepušča splošnim pravilom obligacijskega prava, po katerih sta, ob izpolnjenih ustreznih predpostavkah, možni tako izpodbojnost posla kot tudi odškodninska odgovornost. Kljub temu pa Direktiva 2019/2161 o spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in direktiv 98/6/ES, 2005/29/ES ter 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta zaradi boljšega izvrševanja in posodobitve pravil Unije o varstvu potrošnikov na področje varstva potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami uvaja določbe o individualnem pravnem varstvu.
Keywords: piramidni sistemi, mrežni marketing, varstvo potrošnikov, nepoštene poslovne prakse, civilnopravne posledice, napake volje, veljavnost pravnega posla, kolektivne tožbe.
Published in DKUM: 13.01.2021; Views: 1439; Downloads: 161
Full text (409,51 KB) |
4. Zakonodaja EU na področju nadzora nad varnostjo živilNastja Novak, 2020, undergraduate thesis Abstract: Uradni nadzori na področju varnosti živil so ena izmed strategij za preverjanje skladnosti izvedbe dejavnosti s predpisano zakonodajo na evropski in nacionalni ravni. Skozi zgodovino Evropske unije so se pojavljale posamezne situacije, ki so opozarjale na pomanjkljivosti praktičnih preverjanj glede ustreznosti hrane, torej zagotavljanje človekovemu zdravju neškodljive hrane. Zaradi takšnih primerov so se sprejeli zakonodajni akti, ki so zajemali še večje področje za zagotovitev varnih živil. Poleg tega so se ustanovile razne agencije, ki s svojim delom (t. j. analizami, zbiranjem informacij ipd.) vidno prispevajo k zagotavljanju varnosti živil.
V prvem delu diplomskega projekta je kot uvod za predstavitev evropske in nacionalne zakonodaje za uradni nadzor nad varnostjo živil predstavljeno področje enotnega trga, politika varnosti potrošnikov in politika varnosti živil. Predstavljeni so tudi pristojni organi, ki prispevajo k učinkovitejšemu delovanju nadzora nad živili, in sicer Evropska agencija za varnost hrane, Generalni direktorat za varno in zdravo hrano (Directorate-General for Health and Food Safety), Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Posamezne objave o neustreznosti posameznih živil so nujne s strani pristojnih organov in se objavljajo na uradnih spletnih straneh. V Sloveniji so se v zadnjih nekaj letih v medijih pogosto pojavljale novice o neustreznosti živil, kar je povzročilo kar nekaj kritik na delovanje pristojnih organov glede samega nadzora na tem področju. Glede na to smo želeli v diplomskem projektu predstaviti konkreten primer izvedbe postopka inšpekcijskega nadzora, ki poteka na nacionalni ravni. Ta je predstavljen in opisan v empiričnem delu. Gre za primer inšpekcijskega nadzora, ki je potekal v mesnici in je bil izveden v okviru Območnega urada Murska Sobota – Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varnost živil. Na predstavljenem primeru je obrazložen sam potek inšpekcijskega pregleda obrata ter zakonodaja, ki je bila pri tem upoštevana.
Keywords: inšpekcijski nadzor, zakonodaja živil EU, UVHVVR, politika varnosti živil, varstvo potrošnikov
Published in DKUM: 19.10.2020; Views: 1855; Downloads: 144
Full text (1,20 MB) |
5. Civilnopravni vidiki nepoštenih poslovnih praks pri sklepanju pravnih poslovUrban Kralj, 2018, undergraduate thesis Abstract: Nepoštene poslovne prakse so del potrošniškega prava, ki je v zadnjem obdobju, predvsem znotraj Evropske unije, doživel velik razvoj. Ker se je evropski zakonodajalec zavedel pomembnosti varstva potrošnikov, je njihove pravice podrobno uredil z mnogimi pravnimi akti, ki so tudi poenotili pravila znotraj držav članic. Enako velja za področje nepoštenih poslovnih praks, kjer imamo detajlna pravila, ki določajo, katera dejanja vse so tako prepovedana.
Kljub temu pa se pojavlja vprašanje, kako je s sklenitvijo in veljavnostjo pravnega posla v primerih, ko je tak pravni posel obremenjen z nepošteno poslovno prakso, saj tako Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah kot tudi nacionalni Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami tega ne določata.
V diplomskem delu najprej predstavim nepoštene poslovne prakse, v nadaljevanju pa civilnopravne vidike le-teh, v okviru tega pa tudi posledice pravnih poslov, sklenjenih ob ravnanju, ki šteje za nepošteno poslovno prakso. Predstavljena je tudi relevantna sodna praksa.
Keywords: nepoštena poslovna praksa, varstvo potrošnikov, sklepanje pravnih poslov, civilnopravne posledice, napake volje, veljavnost pravnega posla.
Published in DKUM: 09.07.2018; Views: 2004; Downloads: 159
Full text (299,04 KB) |
6. Varstvo uporabnikov javnih dobrinSabina Zore, 2018, master's thesis Abstract: Na ravni EU ne obstaja enotni pravni predpis, ki bi urejal splošni pravni okvir izvajanja dejavnosti javnih služb. Namesto krovne direktive je Evropska komisija predhodno pripravila Green paper on services of general interest, v katerem razpravlja o prednostih in problemih splošnega pravnega okvirja. Razmejitev med regulatorno pristojnostjo EU in držav članic je odvisna od narave dejavnosti, torej ali gre za gospodarsko ali negospodarsko dejavnost. EU ima pristojnost za normativno urejanje storitev z gospodarsko naravo. Glede na regulatorno pristojnost EU lahko storitve javnih služb v tri skupine: storitve gospodarskih javnih služb, ki jih izvajajo, na infrastrukturo vezane industrije, za katere je bilo sprejetih veliko predpisov s strani EU, druge storitve gospodarskih javnih služb, kot so ravnanje s komunalnimi odpadki, oskrba s pitno vodo, RTV- oddajanje so predmet notranje nacionalne ureditve. Za storitve negospodarskih javnih služb in storitve javnih služb, ki nimajo vpliva na trgovanje med državami članicami se ne uporabljajo posebna pravila EU, pravila o enotnem trgu in konkurenčna pravila. V sektorskih predpisih je določeno varstvo uporabnikov javni dobrin, kot pomembna obveznost javne službe v EU.
V slovenski ureditvi predstavlja temelj varstva uporabnikov javnih dobrin Zakon o varstvu potrošnikov /ZVPot/, ki zraven splošnih določil, ki veljajo za vse dejavnosti vsebuje tudi posebna določila, ki nudijo potrošnikom posebno varstvo npr. opominjanje potrošnikov, ki so v zamudi s plačili. Varstvo potrošnikov se v Republiki Sloveniji zagotavlja v okviru Sektorja za varstvo potrošnikov in konkurence, potrošniških organizacij ter Tržnega inšpektorata, ki izvaja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem Zakona o varstvu potrošnikov. Potrošniške organizacije izvajajo dejavnosti, kot so ozaveščanje, informiranje, izobraževanje, svetovanje potrošnikom.
Država lahko zagotovi spoštovanje pravic uporabnikov javnih dobrin z različnimi instrumenti. V slovenski ureditvi sta uveljavljena institucionalno varstvo uporabnikov javnih dobrin in kontrahirna dolžnost izvajalca dejavnosti javne službe, ki prav tako spadata med posebne oblike varstva. 14. člen Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ določa, da morajo država in lokalne skupnosti ustanoviti posebna telesa za varstvo uporabnikov javnih dobrin, sestavljena iz njihovih predstavnikov. V skladu z Zakonom o zavodih /ZZ/ sestavljajo svet zavoda ob predstavnikih uporabnika tudi predstavniki ustanovitelja in predstavniki delavcev, kar predstavlja tripartitno oz. po Zakonu o lekarniški dejavnosti štiripartitno sestavo sveta zavoda. Kontrahirna dolžnost pomeni, da so v primerih obveznih javnih služb, uporabniki javnih dobrin in izvajalci dejavnosti javne službe dolžni skleniti pogodbeno razmerje o zagotavljanju javne dobrine. Za področje varstva uporabnikov javnih dobrin je pomembna tudi odškodninska odgovornost za škodo, ki nastane pri izvajanju javne službe, bodisi zaradi protipravnega ravnanja zaposlenih ali zaradi uporabe proizvoda, ki je predmet javne službe.
Keywords: varstvo potrošnikov, potrošniško pravo, javne službe, javne službe v EU, regulativna pristojnost, kontrahirna dolžnost, obvezna sklenitev pogodbe, institucionalno varstvo, tripartitna/ štiripartitna sestava sveta zavoda, odškodninska odgovornost izvajalca javne službe
Published in DKUM: 25.05.2018; Views: 1962; Downloads: 285
Full text (1,04 MB) |
7. VARSTVO POTROŠNIKOV PRI SKLEPANJU KREDITNIH POGODBTadeja Rituper, 2016, undergraduate thesis Abstract: Danes so krediti nekaj povsem običajnega in predstavljajo sestavni del našega življenja. Skorajda ni posameznika, ki ne bi na neki točki svojega življenja razmišljal o najemu kredita. Največkrat se to zgodi v dobi osamosvajanja, ko posameznik na primer kupuje avtomobil, stanovanje ali morda načrtuje gradnjo hiše. S pomočjo kredita tako lažje pridobi dobrine, ki si jih sicer ne bi mogel privoščiti.
Preden pa se posameznik odloči za najem kredita in sklene kreditno pogodbo, je ključnega pomena, da se karseda najbolje informira o samem kreditu in v primeru, da se zanj tudi odloči, to odločitev sprejme premišljeno in previdno. Kaj hitro se namreč lahko zgodi, da postane odplačevanje kredita resen problem.
V pričujočem delu diplomskega projekta obravnavamo opisano problematiko predvsem z vidika varstva potrošnikov pri sklepanju kreditnih pogodb. V diplomskem projektu tako najprej na osnovi teorije predstavljamo definicije kredita in kreditne pogodbe ter potrošnika in njegovega varstva. V nalogi predstavljamo tudi tveganja, ki se pojavljajo pri najemanju kredita in zakonodajo na področju potrošniških kreditov. Nazadnje pa v nalogi obravnavamo varstvo potrošnikov še na primerih kreditov v švicarskih frankih, ki so v preteklem letu v Sloveniji in tujini povzročili pravo zmešnjavo in spravili na rob obupa mnoge kreditojemalce.
Keywords: kredit, kreditna pogodba, valutno tveganje, varstvo potrošnikov
Published in DKUM: 29.05.2017; Views: 1682; Downloads: 223
Full text (718,55 KB) |
8. Značilnosti spletnega trgovanja s poudarkom na pravnem vidikuAndreja Stopar, 2017, master's thesis Abstract: Spletna trgovina je v sodobnem gospodarstvu vse bolj razširjena oblika poslovanja in boj spletnih trgovcev za prevlado na spletu postaja vse ostrejši.
Glede na hitro rast spletnega trgovanja v Evropi in tudi v Sloveniji, je nujno, da pravo regulira tudi to dejavnost. Velja namreč, da tam, kjer so ljudje, tam je pravo. Prav zaradi tega v zadnjih letih opažamo vse večjo regulacijo spletnih trgovin in njihovega delovanja. Največ pravnih pravil obravnava zaščita potrošnikov. Tukaj se največ sprememb dogaja tako v slovenski zakonodaji kot tudi v evropski. Spletni trgovec mora upoštevati tudi pravila Zakona o elektronskem poslovanju na trgu. Če na spletnem mestu zbira osebne podatke kupcev in obiskovalcev, mora imeti sistem, ki ustreza Zakonu o varstvu osebnih podatkov. Uporaba grafičnih elementov in fotografij na spletnem mestu poleg tega zahteva še ustrezno pogodbo po avtorskem pravu. Splošni pogoji in pogodbe, ki jih sklepa s kupci dobavitelji itd. so podvržene določbam Obligacijskega zakonika.
Namen magistrskega dela je opredeliti vse pravne podlage, ki jih moramo ob delovanju spletne trgovine upoštevati. Magistrska naloga je lahko v pomoč vsem, ki bi se radi lotili spletnega trgovanja in se v obilici zakonadaje ne znajdejo. Ta magistrska naloga jim ponuja združeno vso zakonodajo na enem mestu.
Keywords: splet, spletno trgovanje, spletna trgovina, pravne podlage, sodna praksa, varstvo potrošnikov
Published in DKUM: 13.03.2017; Views: 1828; Downloads: 249
Full text (1,38 MB) |
9. PRIMERJAVA SKUPINSKEGA UVELJAVLJANJA ZAHTEVKOV NA PODROČJU ANTITRUSTA V SLOVENIJI IN ZDRUŽENEM KRALJESTVUNataša Mlakar, 2016, undergraduate thesis Abstract: Področje skupinskega uveljavljanja zahtevkov je pomembno z vidika varstva pravic kolektivnih interesov potrošnikov, saj jim je na ta način omogočeno varstvo njihovih pravic, ki jih drugače posamezno ne bi mogli doseči. Antitrust poleg tega, da prizadene konkurenco na notranjem trgu Evropske unije, povzroča škodo tudi potrošnikom. Posamezniku sicer povzroči majhno škodo, na koncu pa seštevek vseh posameznih škod predstavlja velik dobiček določenim gospodarskim subjektom. Skupinska tožba je tožba, ki jo več posameznikov naperi zoper enega ali več tožencev kot eno tožbo. Skupinsko tožbo pravno ureja Direktiva 2009/22/ES in Zakon o varstvu potrošnikov. Za področje zasebnega uveljavljanja konkurenčnega prava Evropske unije je pomembna Uredba št. 1/2003, ki omogoča posameznikom sklicevanje na protimonopolna pravila pred nacionalnimi sodišči. Vsebina diplomskega dela je osredotočena predvsem na področje skupinske tožbe, ki predstavlja odgovornost za posledice protimonopolnih ravnanj gospodarskih subjektov. Zaradi kršitev konkurenčnega prava je pomembna tudi Direktiva 2014/104/EU, ki ureja nacionalne ureditve odškodninskih tožb. Cilj Direktive je vzpostavitev učinkovitega sistema izvajanja kršitev konkurenčnega prava v zasebnem interesu.
Keywords: zloraba prevladujočega položaja, skupinsko uveljavljanje zahtevkov, kolektivna odškodninska tožba, skupinska tožba, varstvo potrošnikov, Direktiva 2009/22/ES, Direktiva 2014/104/EU, Uredba št.1/2003, notranji trg EU.
Published in DKUM: 02.12.2016; Views: 1750; Downloads: 84
Full text (800,57 KB) |
10. Poslovna etika v trgovskem podjetju AFP d.o.o. na lokaciji CeljeMirjana Lazarevič, 2016, master's thesis/paper Abstract: Podjetja, ki želijo biti uspešna na dolgi rok, se morajo zavedati pomena poslovne etike. Ta pa je definirana kot pošten odnos do potrošnikov, dobaviteljev in drugih udeležencev na trgu. Predmet magistrskega dela je etika poslovanja z vidika potrošnika. Zanimalo nas je, kako potrošniki vidijo etično ravnanje prodajalca.
Magistrsko delo smo razdelili na dva dela, in sicer na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo najprej definirali etiko, potem pa natančneje opredelili še poslovno etiko. Opisali smo proces osebne prodaje, v zadnjem poglavju pa smo prikazali etiko v osebni prodaji. Tu smo predstavili Evropski kodeks ravnanja v odnosu do potrošnikov na področju direktne prodaje in opisali varstvo potrošnikov. V empiričnem delu smo na podlagi teoretičnih izhodišč pripravili anketni vprašalnik zaprtega tipa. Ciljna skupina v anketnem vprašalniku so bili potrošniki podjetja AFP, d. o. o., na lokaciji Celje v obdobju od 25. 4. do 8. 5. 2016.
Proučevano podjetje AFP, d.o.o., je bilo ustanovljeno leta 1990 in se ponaša s 40 let družinske tradicije podjetništva v tekstilni panogi. Maloprodajna mreža vključuje 12 lastnih prodajnih enot po Sloveniji, med katerimi je tudi proučevana poslovalnica v Celju.
Keywords: poslovna etika, osebna prodaja, prodajno osebje, kupec, potrošnik, varstvo potrošnikov, etični kodeks
Published in DKUM: 16.11.2016; Views: 1783; Downloads: 170
Full text (757,92 KB) |
