| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


41 - 50 / 57
First pagePrevious page123456Next pageLast page
41.
PRISTOJNOSTI INFORMACIJSKEGA POOBLAŠČENCA S PODROČJA VARSTVA OSEBNIH PODATKOV
Tjaša Šuligoj, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Varstvo osebnih podatkov je v Sloveniji ena izmed ustavno zagotovljenih pravic in temeljnih svoboščin. Področje je zaradi razvoja informacijske tehnologije široko in v nenehnem spreminjanju. Temeljni zakon s tega področja je Zakon o varstvu osebnih podatkov /ZVOP-1/ (Uradni list RS, št. 86/2004). Leta 2005 pa je stopil v veljavo tudi Zakon o informacijskem pooblaščencu /ZInfP/ (Uradni list RS, št. 113/2005), ki je ustanovil nov samostojen in neodvisen organ Informacijski pooblaščenec, ki ima pooblastila za izvajanje določb s področja varstva osebnih podatkov. Organ je neodvisen, kar pomeni, da zoper njegove odločitve niso možne pritožbe v okviru rednih pravnih sredstev, ampak upravni spor. Upravni spor je sodobna kontrola dokončnih upravnih aktov, izdanih v upravnem postopku. Informacijski pooblaščenec je, tako kot drugi organi, zaradi vstopa Slovenije v EU dolžan spoštovati direktive in sodelovati pri različnih nadzornih in posvetovalnih komisijah v EU. Njegove pristojnosti so vse prej kot skromne, skrbno pripravljeno letno poročilo pa je še en dokaz o odličnem delu tega državnega organa. Pristojnosti Informacijskega pooblaščenca zasledimo v različnih zakonih (npr.: Zakon o elektronskih komunikacijah /ZEKom/ (Uradni list RS,št. 43/2004), Zakon o pacientovih pravicah /ZaPacP/ (Uradni list RS, št. 15/2008), Zakon o osebni izkaznici /ZOIzk/ (Uradni list RS, št. 75/1997), Zakon o potnih listinah državljanov Republike Slovenije /ZPLD-1/ (Uradni list RS, št. 65/2000) ), največ pa jih najdemo v Zakonu o varstvu osebnih podatkov /ZVOP-1/ (Uradni list RS, št. 86/2004). Glavni del diplomske naloge je namenjen proučitvi pristojnosti po ZVOP-1. Šele s podrobnejšo analizo zakonskih določb ZVOP-1 lahko namreč ugotovimo, kakšne so pristojnosti Informacijskega pooblaščenca. Pomembna razlika glede varstva osebnih podatkov je vzpostavljena med javnim in zasebnim sektorjem; varstvo na podlagi ZVOP-1 se nudi zgolj podatkom, pri katerih gre za obdelavo osebnih podatkov. Inšpekcijski postopek je treba ločiti od prekrškovnega, vendar ju združuje dejstvo, da v obeh primerih Informacijski pooblaščenec preverja upoštevanje določb, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. V okviru inšpekcijskega nadzora izda upravno odločbo (sodno varstvo – tožba na upravno sodišče), v okviru prekrškovnega postopka pa izda odločbo o prekršku (opomin, globa, sodno varstvo na okrajnem sodišču). Na drugi stopnji zoper odločbe Informacijskega pooblaščenca odločata različna organa, torej nastane problem, če prideta do različnih zaključkov. Informacijski pooblaščenec sodeluje na vseh področjih, kjer se nahajajo osebni podatki. Ima pristojnosti sodelovati pri nastajanju pravnih pravil, vlaganju zahtev za presojo ustavnosti in zakonitosti na Ustavnem sodišču RS, podajanju neobveznih mnenj, odloča o pritožbah posameznikov, je inšpekcijski in prekrškovni organ. Informacijski pooblaščenec si prizadeva, da bi pomembnost in krhkost osebnih podatkov približal širši javnost, vse več vloženih zahtev na urad pa prav gotovo dokazuje, da dela v pravi smeri. Poudariti je treba tudi, da je zoper odločbe Informacijskega pooblaščenca sproženih razmeroma malo upravnih sporov na Upravnem sodišču RS, kar kaže na transparentnost in odprtost delovanja urada ter na sprejemanje odločb Informacijskega pooblaščenca s strani drugih.
Keywords: : Informacijski pooblaščenec, pristojnost, varstvo osebnih podatkov, zasebnost, prekrški, inšpekcijski nadzor, registri zbirk osebnih podatkov, iznos podatkov, letno poročilo, neobvezna mnenja.
Published: 17.12.2012; Views: 3445; Downloads: 363
.pdf Full text (214,64 KB)

42.
VARSTVO OSEBNIH PODATKOV V SISTEMIH ZA MNOŽIČNO POŠILJANJE ELEKTRONSKE POŠTE
Uroš Jureš, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili pet sistemov za množično pošiljanje elektronske pošte. Preučili in raziskali smo zakonsko ureditev na področju varstva osebnih podatkov in neposrednega trženja s pomočjo elektronskih komunikacij v Republiki Sloveniji. Na tej podlagi smo določili kriterije in zahteve za primerjavo skladnosti izbranih sistemov z zakonsko ureditvijo. Izvedli smo primerjavo in podali analizo sistemov, pri čemer smo se omejili na njihov funkcionalni del. Izpostavili smo dva sistema, ki sta izpolnjevala največ podanih zahtev in predstavili njune prednosti in slabosti. Na koncu smo poskušali ugotoviti, katere možnosti in rešitve so potrebne, da bi izbrana sistema ustrezala vsem predstavljenim kriterijem in zahtevam.
Keywords: varstvo osebnih podatkov, informacijska zasebnost, sistemi za množično pošiljanje elektronske pošte, obdelovanje osebnih podatkov
Published: 21.11.2012; Views: 1232; Downloads: 150
.pdf Full text (2,26 MB)

43.
Problem varovanja osebnih podatkov pri uporabnikih tehnične pomoči : diplomsko delo univerzitetnega študija
Andreja Osredkar, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Tehnična pomoč uporabnikom deluje pod okriljem podjetja, ki omogoča dostop do interneta. Internet ljudem omogoča lahkotnejše življenje in hitrejši dostop do informacij. Uporaba se hitro širi med vse generacije in na vsa področja življenja. Z razširjeno uporabo interneta se na tem področju pojavlja tudi razvoj kriminalitete. Pojavljajo se vedno novi načini oškodovanja uporabnika interneta. Marsikatero kaznivo dejanje ostane v sivem področju, torej je nezaznano, ker za uporabnika ne predstavlja materialne škode. Predstavlja poseg v njegovo zasebnost in zlorabo osebnih podatkov. Veliko kaznivih dejanj na tem področju je možnih predvsem zaradi uporabnikove naivnosti, njegovega neznanja in delovanje po liniji najmanjšega napora. Vedno bolj je pomembno, da se uporabnik zaščiti sam. To pa lahko stori le tako, da se nauči osnove računalništva ter možne zlorabe. Zakonska ureditev Republike Slovenije je v neki meri narejena tako, da ščiti korporacije in podjetja, v manjši meri pa tudi uporabnika, zato se mora le-ta zaščititi sam. Velik del osebnih podatkov se vsak dan izda s klicem na tehnično pomoč, kjer agent rešuje težave ljudi na področju povezovanja na internet ter dostopa do elektronske pošte. Del kolektiva tehnične pomoči smo bila dlje časa tudi mi in predstavljamo večji vir informacij potrebnih za to diplomsko delo. Priporočila, ki bi prispevala, da se kazniva dejanja na področju zlorabe osebnih podatkov strank, ki potrebujejo tehnično pomoč, ne bi količinsko zviševala, so sistemi izobraževanje uporabnikov. Sistemi bi omogočali, da bi bili uporabniki sposobni marsikatero težavo odpraviti sami brez klica na tehnično pomoč. Sistem bi preverjal uslužbence tehnične pomoči ter redni nadzor nad delovanjem le-teh, da bi lahko vedeli, kateri podatek je osebni podatek in po katerem uporabnikov ne bi smeli spraševati ter poenostavitev sistema in procedur za uporabnike, kar pomeni, da bi tudi tisti, ki nimajo računalniškega predznanja, se lahko brez težav povezali na internet.
Keywords: internet, tehnična pomoč, osebni podatki, varstvo osebnih podatkov, diplomske naloge
Published: 24.05.2012; Views: 1198; Downloads: 162
.pdf Full text (362,10 KB)

44.
Varstvo osebnih podatkov v zdravstveni negi
Darja Arzenšek, 2012, master's thesis/paper

Abstract: V magistrskem delu smo predstavili osebne podatke in Zakon o varstvu osebnih podatkov. Prav tako pa smo tudi opisali zgodovino varstva osebnih podatkov pacientov. Dodali smo tudi pravne vire, v katerih najdemo določbe o varovanju osebnih pacientovih podatkov. Namen raziskave je ugotoviti, v kolikšni meri so člani tima zdravstvene nege, v zdravstveni ustanovi seznanjeni z varovanjem osebnih podatkov pacientov in v kolikšni meri se varovanje osebnih podatkov v praksi uporablja. Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom, ki je vseboval 15 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. V raziskavo je bilo vključenih 66 anketirancev zaposlenih v Zdravstvenem domu. Rezultate ankete smo obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Word 2007 in Microsoft Office Excel 2007 ter IBM SPSS Statistics 19. Rezultati raziskave. Analiza dobljenih rezultatov je pokazala, da člani tima zdravstvene nege poznajo osebne podatke. Vedo, da je posredovanje pacientovih podatkov o njegovem zdravstvenem stanju le domena zdravnika. Seznanjeni so s kazensko odgovornostjo, kadar prelomijo načelo molčečnosti, in vedo tudi, da jih poklicne skrivnosti oz. molčečnosti lahko razreši sam pacient in sodišče. Sklep. Iz raziskave je razvidno, da člani tima zdravstvene nege poznajo zakonske določbe glede varovanja osebnih podatkov pacientov. Vendar pa kljub temu še vedno prihaja do nepravilnosti in kršitev, ki pa jih člani tima zdravstvene nege med svojim delom opažajo. Te nepravilnosti so, da osebni podatki pacientov oz. njihove kartoteke niso zaklenjene. Kartoteke so shranjene na hodniku in prosto dostopne komurkoli. Prav tako se zdravstveno osebje pogovarja s pacientom o njegovih težavah kar na hodniku pred ostalimi pacienti in mimoidočimi.
Keywords: podatek, osebni podatek, varstvo osebnih podatkov, člani tima zdravstvene nege, Zakon o varovanju osebnih podatkov
Published: 09.05.2012; Views: 4148; Downloads: 742
.pdf Full text (1,78 MB)

45.
EVIDENTIRANJE IN MNOŽIČNO VREDNOTENJE NEPREMIČNIN V REPUBLIKI SLOVENIJI
Simon Horvat, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavamo evidentiranje in množično vrednotenje nepremičnin v Republiki Sloveniji. V prvem delu predstavimo projekt posodobitve evidentiranja nepremičnin, ki se je pričel po letu 2000 ter podrobneje opisujemo novo nastalo evidenco Register nepremičnin. Podrobneje analiziramo zakonsko podlago registra ter opišemo metodologijo in vodenje samega registra. V drugem delu predstavimo sistem množičnega vrednotenja nepremičnin, ki služi ocenjevanju tržne vrednosti večjega števila nepremičnin in je hkrati stroškovno učinkovit način. Predstavimo sistem uporabljen v Republiki Sloveniji in ga primerjamo s sistemi nekaterih drugih držav. Osredotočimo se še na težave, ki so se pojavile ob vzpostavljanju sistema množičnega ocenjevanja vrednosti nepremičnin. V zadnjem delu naloge opredeljujemo varstvo osebnih podatkov v povezavi z njihovim zbiranjem v nepremičninskih evidencah. Tako obravnavamo predvsem mnenja informacijskega pooblaščenca ter do zdaj znane odločitve ustavnega sodišča.
Keywords: evidentiranje nepremičnin, register nepremičnin, množično vrednotenje nepremičnin, Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN), Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN), varstvo osebnih podatkov
Published: 12.04.2012; Views: 2621; Downloads: 248
.pdf Full text (2,31 MB)

46.
47.
PRAVICA PACIENTA DO ZASEBNOSTI V ZDRAVSTVENI OBRAVNAVI
Suzana Ferkulj, 2011, master's thesis/paper

Abstract: Pravica do zasebnosti postaja vse pomembnejša. Ljudje so se vse bolj začeli zavedati svojih pravic in posegov v svojo zasebnost. V zdravstvu je varstvo zasebnosti še kako pomembno, saj zdravstveni delavec ob vsakem pregledu bolnika razkriva del njegovega osebnega življenja, da sploh lahko ugotovi vzroke bolezni in določi terapijo. Pravica do zasebnosti na področju zdravstva je zelo široka in sega od pojasnilne dolžnosti zdravstvenega delavca prek pacientove informirane privolitve vse do varstva osebnih podatkov. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, ali zdravstveni delavci poznajo in spoštujejo pravico pacienta do zasebnosti, prav tako pa je bil namen tudi ugotoviti morebitne razlike glede na stopnjo dosežene izobrazbe in delovno dobo zdravstvenih delavcev. Raziskovalna metodologija. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo zbirali s tehniko delno strukturiranih vprašalnikov. V raziskavo je bilo vključenih 184 članov negovalnega tima, potekala pa je na šestih kliničnih oddelkih Kirurške klinike v Univerzitetnem Kliničnem centru v Ljubljani. Rezultati. Rezultati raziskave so pokazali, da zaposleni v zdravstveni negi delno poznajo pacientove pravice do zasebnosti. Pravice pacientov niso spoštovane, kot jih opredeljuje ZPacP. Statistično pomembne razlike v odnosu na stopnjo dosežene izobrazbe medicinskih sester se pojavljajo predvsem pri poznavanju zakona in delno v spoštovanju pravice pacienta do zasebnosti. V odnosu na delovno dobo medicinskih sester statistično pomembnih razlik nismo dokazali. Sklep. Zdravstveni delavci smo prvi, ki bi morali paciente seznanjati z njihovimi pravicami, predvsem pa jih sami dosledno upoštevati in zagotavljati. Nujno potrebna so dodatna izobraževanja s področja zakonodaje in etike, zagotoviti je potrebno strokovno pomoč ob etičnih in pravnih dilemah, izvajati neodvisne nadzore nad spoštovanjem in zagotavljanjem pacientovih pravic ter izboljšati pogoje dela v zdravstveni negi.
Keywords: . Zasebnost, avtonomija bolnika, pojasnilna dolžnost, informirana privolitev, poklicna molčečnost, varstvo osebnih podatkov, medicinska sestra.
Published: 11.11.2011; Views: 4523; Downloads: 870
.pdf Full text (1,31 MB)

48.
VARSTVO OSEBNIH PODATKOV NA DELOVNEM MESTU
Suzana Dražnik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je obdelano eno od področij delavčeve zasebnosti in sicer varstvo osebnih podatkov. V uvodnem delu je prikazana umestitev pravice do varstva osebnih podatkov v širši sistem pravice do zasebnosti ter pojasnjeni nekateri osnovni pojmi obravnavanega področja, kot so osebnostne pravice, zasebnost, pravica do zasebnosti, informacijska zasebnost, varstvo osebnih podatkov. Namen tega pisanja je celovito predstaviti ureditev varstva osebnih podatkov delavca tako na mednarodni kot na nacionalni ravni. Cilj razmišljanja je ugotoviti, ali je slovenska ureditev omenjenega področja ustrezna. Poudarek je na pravicah in dolžnostih delodajalca kot upravljavca osebnih podatkov ter na varstvu osebnih podatkov delavcev pri obdelovanju njihovih podatkov, ki izhaja iz zakonodaje. V nadaljevanju naloge je obravnavanje različnih tehnoloških sredstev nadzora in s tem pridobivanja osebnih podatkov, katerih uporaba narašča. V okviru tega je obravnavano področje video nadzora, biometrije ter pametnih kartic. V diplomski nalogi so nadalje navedeni zahtevki s katerimi razpolaga posameznik oziroma delavec v zvezi z varstvom osebnih podatkov. Predstavljen je tudi nadzor nad spoštovanjem določb, ki urejajo varstvo osebnih podatkov na delovnem mestu. Na koncu diplomskega dela sledi še kratek prikaz ureditve varovanja zasebnosti in osebnih podatkov v Združenih državah Amerike, Kanadi in Zvezni republiki Nemčiji. V zaključku se ugotavlja, da je nacionalna zakonodajna ureditev problematike varstva osebnih podatkov ustrezno usklajena z zavezujočo mednarodno ureditvijo, sodobna in napredna ter ustrezno ščiti pravice delavca. Vendar pa področje osebnih podatkov kot tudi širše zasebnosti v delovnem pravu ni urejeno sistematično, ampak s področno zakonodajo, zato lahko prihaja do kolizije med zakoni in posledično do pravnih praznin. Smotrno bi bilo sprejeti poseben zakon, ki bi samostojno urejal zasebnost na delovnem mestu.
Keywords: delovno razmerje, zasebnost, osebni podatek, mednarodni dokumenti, zakonsko urejanje v Sloveniji, upravljavec osebnih podatkov, obdelava osebnih podatkov, evidenca osebnih podatkov, varstvo osebnih podatkov, video nadzor, biometrija, pametne kartice, nadzorni organ.
Published: 27.10.2011; Views: 4461; Downloads: 538
.pdf Full text (479,68 KB)

49.
OTROK IMA PRAVICO DO ZASEBNOSTI - ALI JO IMA TUDI NA INTERNETU?
Mojca Marin, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo kompleksno obravnava problematiko pravice do zasebnosti, kot eno izmed temeljnih človekovih pravic in varstvo otrokove zasebnosti in njegovih osebnih podatkov pri uporabi svetovnega spleta s pravnega vidika. Opredeljene so značilnosti pravice do zasebnosti, kot človekove in osebnostne pravice skozi njen zgodovinski razvoj. Opisani so vsi najpomembnejši pravni dokumenti, ki varujejo pravico do zasebnosti, tako v okviru mednarodne skupnosti, Evropske unije (EU) ter nacionalne zakonodaje. Ker otroku pripadajo vse temeljne človekove pravice in svoboščine, v skladu z njegovo starostjo in zrelostjo, mu pripada tudi pravica do zasebnosti. Otroku je potrebno zaradi duševne in telesne nezrelosti nuditi posebno varstvo in skrb, zato je nosilec vseh posebnih pravic opredeljenih v Konvenciji ZN o otrokovih pravicah in Evropski konvenciji o uresničevanju otrokovih pravic. Zaradi boljšega razumevanja otrokove pravice do zasebnosti je pojasnjen pojem otroka in njegovo napredovanje od objekta k subjektu pravic. V delu me zanima kako se uresničuje otrokova pravica do zasebnosti v razmerju do staršev, ki imajo roditeljsko pravico, da varujejo otrokove koristi. Kje je meja med izvrševanjem pravice staršev in varovanjem otrokove pravice do zasebnosti? To je bilo pomembno vprašanje v tem delu naloge. Ker ima šola pomembno vlogo pri razvoju otroka, je opisan problem varovanja pravice otroka do zasebnosti v šoli. Tudi otroci so zaradi razmaha svetovnega spleta in razvoja novih komunikacijskih-informacijskih tehnologij postali vsakodnevni uporabniki interneta, ki pa so med najbolj ogroženimi. V delu me zanima, kako je varovana otrokova zasebnost v virtualnem svetu. Kljub pozitivnim vplivom spleta v izobraževalne namene, so otroci vedno večja skupina udeležencev v spletnih socialnih omrežjih in drugih aplikacij. Otroci težko ločijo razliko med kršitvijo zasebnosti v resničnim in virtualnem svetu in se ne zavedajo nevarnosti zlorab, katerim so izpostavljeni na spletu. Ali lahko kljub vedno večjemu ozaveščanju varne rabe interneta govorimo o zasebnosti otrok na internetu? Kajti z razvojem spletnih tehnologij se z enako hitrostjo povečujejo načini zlorabe osebnih podatkov, od katerih je tudi nekaj predstavljenih. Menim, da so prav starši tisti, ki lahko otroka obvarujejo pred zlorabami z ustrezno programsko opremo in rešitvami, ki niso tehnične narave. V prihodnosti bo potrebno veliko truda vložiti v vzgojo otrok in jih podučiti o možnih zlorabah na spletu in zaščitami pred vdori v zasebno življenje. Izmed mehanizmov za zaščito otrokove pravice do zasebnosti v primeru kršitve, izpostavljam sodno varstvo v civilnem in kazenskem postopku.
Keywords: pravica do zasebnosti, otrok, otrokove pravice, osebni podatki, internet, varstvo osebnih podatkov, informacijska zasebnost, spletna tehnologija, zloraba osebnih podatkov, sodno varstvo
Published: 31.05.2011; Views: 4609; Downloads: 566
.pdf Full text (1,21 MB)

50.
VARSTVO OSEBNIH PODATKOV ZAVAROVANCEV
Špela Kotnik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V nalogi poleg podrobne predstavitve normativne ureditve na nivoju Evropske Unije in v Republiki Sloveniji predstavljam problematiko varstva osebnih podatkov pri zavarovalnicah. Opisujem varstvo osebnih podatkov, kakor jih opredeljuje Zakon o varstvu osebnih podatkov, kot tudi posamezni specialni zakoni, kot sta Zakon o pacientovih pravicah ter Zakon o zavarovalništvu. V diplomskem delu predstavim osnove varstva osebnih podatkov, njihov pomen in njihovo varstvo. Za potrditev teze, da so osebni podatki, katere zahteva zavarovalnica zbrani nesorazmerno z namenom za katerega se potrebujejo, pa se poslužujem mnenj in odločb Informacijskega pooblaščenca ter pri tem ugotavljam ali sploh obstaja pravna podlaga za zbiranje osebnih podatkov zavarovancev. Skozi raziskovalno delo ugotovim, da obstajajo različne pravne podlage za zbiranje osebnih podatkov zavarovancev, vendar pa je vseeno prisotno nesorazmerno zbiranje osebnih podatkov zavarovancev, vsaj kar zadeva zdravstveno dokumentacijo posameznikov. Pri tem je potrebno poudariti, da je vsak konkreten primer poseben in ga je potrebno obravnavati posamezno. Pri tem pa morajo upravljavci osebnih storitev, v tem primeru zavarovalnice, v nadaljnjem obdelovanju teh podatkov upoštevati načelo sorazmernosti ter poštenosti.
Keywords: varstvo osebnih podatkov, zdravstvena dokumentacija, Zakon o zavarovalništvu, pravna podlaga, sorazmernost
Published: 24.03.2011; Views: 2255; Downloads: 266
.pdf Full text (476,90 KB)

Search done in 0.33 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica