| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


11 - 20 / 57
First pagePrevious page123456Next pageLast page
11.
IMPLEMENTACIJA UREDBE (EU) 2016/679 V PODJETJE X
Nejc Miložič, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo obravnavali postopek implementacije Uredbe (EU) 2016/679 v podjetje X. Uredba (EU) 2016/679 je bolj poznana pod imenom Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov. Sprejeta je bila že leta 2016, vendar pa se je začela uporabljati šele 25. maja 2018, zato smo v prvi polovici leta 2018 bili zasuti s ponudbami oz. novicami o implementaciji nove zakonodaje o varstvu osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov pomeni temeljni kamen zakonodaje na tem področju, ki ga je sprejela Evropska Unija. Sprejem nove zakonodaje je bil nujen zaradi tehnološkega napredka, ki je imel za posledico vedno več kršitev oz. posegov v pravico varstva osebnih podatkov. Magistrsko delo sestoji iz šestih sklopov. V prvem delu smo obravnavali temeljne pojme s področja varstva osebnih podatkov. V drugem smo nato predstavili zakonodajni okvir na področju varstva osebnih podatkov in opredelili cilje oz. spremembe, ki jih v pravni sistem prinaša Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov. Osrednji del naloge predstavlja povezovanje teorije s prakso. V tem delu smo pozornost namenili uvedbi določb Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov v podjetje X. Teoretičen okvir smo podkrepili s praktičnimi primeri, ki so uporabni za vsako podjetje. Služijo lahko kot navodila za implementacijo prenovljene zakonodaje. V poglavju o Informacijskem pooblaščencu smo na podlagi mnenja preučevali določene dileme, ki jih prinaša nova zakonodaja. Kasneje smo analizirali stroške, ki jim je podvrženo podjetje pri implementaciji določil Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov. Izhajali smo iz podatkov podjetja X, tržnih cen in rezultatov raziskave na vzorcu 300 podjetij. V zaključku naloge smo podali še krajši komentar predlogu novega Zakona o varstvu osebnih podatkov v Republiki Sloveniji, katerega sprejetje pričakujemo do konca leta 2018.
Keywords: osebni podatek, Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, upravljavec, obdelovalec, pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov
Published: 21.11.2018; Views: 496; Downloads: 168
.pdf Full text (728,42 KB)

12.
Varstvo otrok na družabnih omrežjih po Splošni uredbi o varstvu podatkov
Nina Gradišnik, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (v nadaljevanju: Uredba) je na področje varovanja osebnih podatkov prinesla veliko sprememb. Ena izmed njih določa, da je obdelava osebnih podatkov otroka, ki temelji na soglasju iz člena 6(1a) Uredbe in se nanaša na storitve informacijske družbe, ki se ponujajo direktno otroku, zakonita le, če takšno odobritev da ali odobri nosilec starševske skrbi otroka. Ker gre za nov predpis in se sodna praksa še ni razvila, se na to tematiko odpira mnogo vprašanj, na številna izmed njih pa še ni odgovora. Tako ni jasno, kaj naj bi pomenil termin, da se »storitev informacijske tehnologije ponuja direktno otroku«. Iz ohlapnih smernic organov Evropske Unije, bi se dalo razbrati, da so to tiste storitve, iz uporabe katerih se otroka izrecno ne izključi. Slednje bi pomenilo, da se ta člen nanaša tudi na družabna omrežja. Vsaj s strani omrežij: Facebook, Snapchat in Google, ugotovimo, da se tega člena, v kolikor je le mogoče izognejo. Kot osrednja pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov služi pogodba, člen 8 Uredbe pa se uporabi le v primeru, ko je za določen osebni podatek (na primer podatek o političnem mnenju, ki spada pod posebne vrste osebnih podatkov) potrebna izrecna privolitev in se ga ne more skriti pod namen izvajanja pogodbe. V pravilnikih posameznih družabnih omrežij lahko zasledimo neskladnosti z Uredbo, kot je na primer kršitev jasnosti in preprostosti jezika iz uvodne določbe 58, člena 7(2) ter 12(1). Najdemo tudi skrita in vnaprej odkljukana okenca, ki vsebinsko določajo obseg pooblastitev glede zbiranja podatkov o otroku, kar bi lahko bila kršitev uvodne določbe 32 Uredbe. Ugotovimo, da je prostora za izboljšave še na pretek in z zanimanjem lahko pričakujemo razvoj, ki ga bo ubrala Uredba in spremembe, ki jih bo še prinesla.
Keywords: Splošna uredba o varstvu podatkov, varstvo osebnih podatkov, privolitev otroka, storitve informacijske tehnologije, družabna omrežja, Facebook, Snapchat, Gooogle
Published: 21.09.2018; Views: 499; Downloads: 99
.pdf Full text (1,00 MB)

13.
ANALIZA VPLIVA ODLOČITEV INFORMACIJSKEGA POOBLAŠČENCA NA PODROČJU INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ
Simon Vrbanič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Z intenzivnostjo informacijsko komunikacijskih tehnologij (v nadaljevanju IKT) obseg podatkov o posameznikih nesluteno narašča. V delu diplomskem delu smo preučili vpliv Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju IP) na uporabo in smeri razvoj IKT. Predstavili smo vlogo in naloge Informacijskega pooblaščenca, klasificirali in longitudinalno pregledali izdane odločbe 2010–2015 za področje dostopa do informacij javnega značaja in z metodo tematske mreže analizirali ključne odločbe. Zaznali smo, da se v ključnih primerih kaže vpliv na razvoj uporabe storitev informacijske družbe. Z intervjujem z namestnikom informacijske pooblaščenke smo poglobili strokovno in izkustveno razsežnost diplomskega dela. Ugotovili smo, da zasebnost kot pravica in vrednota ne bo izginila in da IKT postajajo osrednji nosilec naše identitete.
Keywords: Informacijski pooblaščenec, dostop do informacij javnega značaja, varstvo osebnih podatkov, IKT
Published: 05.09.2018; Views: 776; Downloads: 51
.pdf Full text (1,17 MB)

14.
Veliko podatkovje v pravu in ekonomiji
Liljana Selinšek, 2015, original scientific article

Abstract: Prispevek obravnava izbrane ekonomske in pravne vidike velikega podatkovja in analizira novejše trende oz. mnenja o potrebnih pristopih k pravni regulaciji tega področja, ki je tesno zvezano s hitrim tehnološkim napredkom. Temeljna teza prispevka je, da razmeroma enovitega in podatkov polnega virtualnega sveta oz. kibernetskega prostora ne bo mogoče uspešno regulirati parcialno po posameznih pravnih področjih, ampak bo tradicionalno delitev pravnih področij treba preseči z novim krovnim (mednarodnim in široko sprejetim) pravnim aktom oz. področjem, ki bo določilo osnovna pravila in pravna načela, po katerih se bodo nato lahko ravnale tudi posamezne pravne discipline. Če želi pravo igrati aktivno in konstruktivno vlogo v spremenjenih družbenih razmerah ter biti dolgoročno upošteven dejavnik oz. razumna protiutež tehnološkemu razvoju, je potreben sistemski pristop na globalni ravni. Izziv je torej velik, a tudi težav ne manjka. Ena bistvenih je čas - vprašanje je, ali bo pravo še zmožno obvladovati tehnologijo, ko bo (končno) dojelo, za kaj gre.
Keywords: veliko podatkovje, digitalno vesolje, podatkovna pravica, napovedni modeli, varstvo osebnih podatkov, zasebnost, pravo
Published: 02.08.2018; Views: 348; Downloads: 41
.pdf Full text (600,19 KB)
This document has many files! More...

15.
Varovanje osebnih podatkov na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter na avstrijskem in nemškem ministrstvu, pristojnem za delo
Andrej Omerzel, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Zaradi bliskovitega in vseobsegajočega tehnološkega napredka lahko trdimo, da je zasebnost mrtva oziroma v svojih zadnjih izdihljajih. Tako v zasebnem kot v javnem sektorju se z različnimi nameni vse hitreje in v vse večjem obsegu zbirajo osebni podatki. V zasebni sferi predvsem z namenom profiliranja potencialnih kupcev in lažje prodaje, v javni sferi pa z namenom lažjega nadzora nad državljani in izvrševanjem nacionalnih zakonodaj. Varovanje zasebnosti in osebnih podatkov predstavlja enega izmed temeljev nove EU zakonodaje. Vse države članice posodabljajo nacionalne zakonodaje, ki se dotikajo varovanja osebnih podatkov. Z diplomskim delom želim dokazati podobnosti slovenske, avstrijske in nemške zakonodaje iz varovanja osebnih podatkov, hkrati pa osvetliti posamezne razlike. Potrditev hipotez bom podkrepil s primerjanjem vseh treh nacionalnih zakonodaj, in sicer na podlagi rezultatov krajšega vprašalnika, ki bo posredovan na vsa tri ministrstva in proučevanjem domače in tuje literature na nivoju primerjanja dejstev in procesov z namenom odkrivanja podobnosti in razlik.
Keywords: Varstvo osebnih podatkov, osebni podatki, splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, nemško ministrstvo za delo, avstrijsko ministrstvo za delo.
Published: 20.07.2018; Views: 758; Downloads: 95
.pdf Full text (524,25 KB)

16.
Izzivi implementacije uredbe (EU) 2016/679 pri uporabnikih mobilnih naprav
Domen Hribar, 2018, master's thesis

Abstract: Evropska uredba 2016/679 s priljubljeno kratico GDPR postavlja nova merila varstva osebnih podatkov. Zaključno delo je usmerjeno v spremembe, ki jih dotična uredba prinaša. Teoretični okvir združi novo zakonodajo in tehnologijo. Spremembe predstavljajo problematiko določenim organizacijam, zato so podrobneje opisane in razčlenjene, predvsem tiste z največjim vplivom na mobilne naprave. Naloga se posebej usmerja v uporabnike mobilnih naprav, ki naprave uporabljajo v poslovne namene. Obdelava osebnih podatkov na mobilnih napravah je podrobno opisana v drugem delu teoretičnega okvirja, kjer je opisana tudi problematika in tveganja. Zadnji del je namenjen organizacijskim in tehničnim rešitvam, s katerimi se ob pravilni implementaciji organizacija izogne nepotrebnim izgubam. Raziskovalni del magistrskega dela predstavlja vpogled v izzive, predvsem tiste, s katerimi se organizacije soočajo med implementacijo uredbe v svoj poslovni prostor. Analiza intervjujev slovenskih organizacij poda realnejši prikaz spreminjajočega področja. Poseben poudarek je na aktivnostih, ki jih organizacije izvajajo za uspešno skladnost z novo uredbo. Poleg tega izpostavlja način shranjevanja podatkov, dosedanje varnostne ukrepe, dostopnost mobilnih naprav do podatkov, varnostne incidente. Hkrati poudarja izobraževanja zaposlenih in spreminjanje internih pravilnikov. Vse omenjeno pripomore k vpogledu v trenutno stanje in aktivnosti v prihodnosti. Povezava teoretičnega in raziskovalnega dela omogoča podajanje predlogov. Predlogi so usmerjeni v zavedanje in pravilno ravnanje, kot tudi v izogibanje neskladnosti.
Keywords: osebni podatki, varstvo osebnih podatkov, mobilne naprave, GDPR, informacijska varnost, magistrska dela
Published: 06.07.2018; Views: 670; Downloads: 209
.pdf Full text (924,14 KB)

17.
Primerjalna analiza varnosti oblačnih storitev
Matic Kotnik, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Računalništvo v oblaku je v zadnjih nekaj letih spremenilo celotno IT-industrijo. Pri računalništvu v oblaku ne gre samo za storitve, ki jih ponujajo številni ponudniki, ampak gre tudi za strojno in programsko opremo v podatkovni centrih, ki te storitve omogočajo. Vidik računalništva v oblaku, ki je v preteklih letih dvignil največ prahu, je varnost. Iz tega izhaja tudi naša radovednost, zaradi katere smo se odločili, da bomo natančneje raziskali to področje. Največji ponudniki oblačnih storitev Amazon Web Services, Google Cloud Platform in Microsoft Azure ponujajo oblačne storitve, ki so načeloma varne. Vsa tri podjetja investirajo ogromno finančnih sredstev, da bi zagotovila čim bolj varne storitve. Ponudniki ščitijo podatke tako fizično kot logično. V diplomskem projektu smo primerjali ponudnike oblačnih storitev na podlagi več dejavnikov, kot so skladnost, podatkovna varnost, varnost fizične infrastrukture, podpora, upravljanje identitet in omrežna varnost. Na podlagi primerjave smo podali naše ugotovite. V našem diplomskem projektu smo potrdili vse tri hipoteze, ki so se navezovale na računalništvo v oblaku in samo varnost na tem področju. Ugotovili smo, da računalništvo v oblaku prinaša številne prednosti in da so podatki, ki so danes shranjeni v oblaku, po našem mnenju varni. Še vedno pa obstaja potencial za izboljšave in zagotavljanje še večje varnosti na tem področju.
Keywords: računalništvo v oblaku, varnost oblačnih storitev, zasebnost, varstvo osebnih podatkov, primerjalna analiza
Published: 05.12.2017; Views: 1015; Downloads: 148
.pdf Full text (1,08 MB)

18.
Posodobitev varstva osebnih podatkov v EU
Brigita Trobentar, 2017, master's thesis

Abstract: Varstvo osebnih podatkov je danes temeljna pravica, ki se je razvijala počasi, od neobstoječe pravice pa vse do pravice z izjemno širokom področjem uporabe. Zaradi tehnološkega napredka in razvoja novih storitev, trenutni predpisi o varstvu osebnih podatkov ne sledijo več temu napredku in s tem ne morejo nuditi zadovoljivih odgovorov na sodobne praktične dileme, posledično pa je s tem ogrožena tudi temeljna pravica do varstva osebnih podatkov vsakega posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Maja 2016 so bili v Uradnem listu Evropske unije objavljeni trije akti Evropskega parlamenta in Sveta, ki bodo v prihodnje določali status naših osebnih podatkov, pri čemer je potrebno izpostaviti Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov, katere namen je varstvo posameznikov in hkrati prost pretok podatkov znotraj EU. Nekatera področja bodo urejena bistveno drugače, kot so bila v dosedanji ureditvi, kar se bo zrcalilo predvsem v praksi - reforma prinaša t.i. pravico do pozabe, pravico do prenosljivosti, obveznost obveščanja o kršitvah in pravila glede obravnave kršitev, ki presegajo meje ene države članice, jasnejšo opredelitev posameznikovega soglasja k obdelavi osebnih podatkov, podrobneje so tudi opredeljene splošne obveznosti upravljavcev in obdelovalcev. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov predvideva tudi nadaljnjo širitev področja uporabe varstva podatkov EU v tretje države. V praksi bo zelo pomembno, kako bodo države članice pristopile k prenašanju novih določb v nacionalno zakonodajo ter katera področja obdelave osebnih podatkov bo posamezna članica še lahko uredila ločeno. Upamo lahko, da bo Slovenija še naprej ohranjala visoko raven varstva osebnih podatkov.
Keywords: varstvo osebnih podatkov, reforma varstva osebnih podatkov, Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, pravica posameznika, soglasje posameznika, upravljavec osebnih podatkov, Ščit zasebnosti, pravica do pozabe, pravica do prenosljivosti podatkov.
Published: 03.11.2017; Views: 1342; Downloads: 286
.pdf Full text (1,32 MB)

19.
Pravica biti pozabljen v digitalni dobi
Vesna Bobek, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava pravico biti pozabljen v dobi, ki je zelo povezana z uporabo spleta. Ta pravica postaja vse pomembnejša in s tem vse kar je z njo povezano. Predpisi na tem področju so dokaj zastareli in ne zagotavljajo vsega potrebnega, da bi bile pravice posameznikov ustrezno varovane. Praksa je pokazala, da je varstvo osebnih podatkov treba prenoviti in pri tem biti pozoren na to, da interpretacija ter avtentična razlaga čim podrobneje pojasnita, kaj pravica sploh pomeni in kakšno ter čigavo ravnanje je potrebno. Dejstvo je, da pravica biti pozabljen ni nova pravica in da ima svoje začetke že v prvih predpisih Evropske unije, ki varujejo zasebnost posameznikov ter v poznejših aktih še osebne podatke. Pravica biti pozabljen izvira iz pravice do izbrisa, ki pa jo države članice v svojih nacionalnih predpisih zaradi direktive urejajo vsaka zase, kar vodi do različnih interpretacij. Temu se sedaj obeta preobrat, saj je sprejet nov predpis, ki bo reformiral in nadomestil prejšnjega. Skozi študij posameznih določb aktov, strokovnih mnenj in sodb je razvidno, da so pogledi na ureditev ter argumentacijo za in proti pravici različni. V prihodnosti je zaradi aktualnosti in nejasnih določb na tem področju pričakovati več navodil ter razlag.
Keywords: pravica biti pozabljen, varstvo osebnih podatkov, pravica do izbrisa, splet, Sodišče Evropske unije, 17. člen Uredbe 2016/679
Published: 12.09.2017; Views: 880; Downloads: 121
.pdf Full text (996,89 KB)

20.
Informacijski pooblaščenec v Republiki Sloveniji in Estoniji
Martina Zgonc, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije je samostojen in neodvisen državni organ, ustanovljen z Zakonom o Informacijskem pooblaščencu, ki ga je Državni zbor sprejel na seji 30. novembra 2005. Inšpektorat za varstvo podatkov in dostopa do informacij Republike Estonije pa je nadzorni organ, ki deluje pod okriljem Ministrstva za pravosodje. V okviru svojih pristojnosti oba organa delujeta na področju varstva osebnih podatkov in na področju dostopa do informacij javnega značaja. Z odprtostjo informacij na eni strani ter nadzorom in varstvom zasebnosti na drugi strani Informacijski pooblaščenec stremi k učinkovitemu uresničevanju dveh temeljnih človekovih pravic, ki sta zagotovljeni že z ustavo. Izsledki naše raziskave/analize kažejo, da se število pritožb, prekrškov itd. v Sloveniji še vedno iz leta v leto povečuje in da je njihovo število v Sloveniji bistveno večje kot v Estoniji. Izboljšala se je predvsem ozaveščenost in poznavanje obeh področij. Na drugi strani pa je zaskrbljujoče dejstvo, da postaja obvladovanje želja po obdelavi osebnih podatkov vse težje. Zaradi vse hitrejšega razvoja tehnologije se namreč pojavlja napačno interpretiranje pravice do zasebnosti. Urad informacijskega pooblaščenca povečanje vidi kot negativni kazalnik, ki kaže na manjšo oziroma nezadostno odzivnost organov na prvi stopnji.
Keywords: informacijski pooblaščenec, osebni podatki, varstvo osebnih podatkov, informacije javnega značaja, Slovenija, Estonija, diplomske naloge
Published: 16.03.2017; Views: 1014; Downloads: 122
.pdf Full text (702,06 KB)

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica