| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 10
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Poškodbe zdravstvenih delavcev pri opravljanju nenujnih reševalnih prevozov
Mitja Zebec, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo predstavlja problematiko poškodb zdravstvenih delavcev pri izvajanju nenujnih reševalnih prevozov in njihovo razširjenost. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji dela. Kot merski instrument je bil uporabljen anketni vprašalnik. V vzorec smo vključili 50 zdravstvenih delavcev, ki opravljajo nenujne reševalne prevoze na področju Spodnjega Podravja. Ugotovili smo, da je dobra polovica anketiranih utrpela poškodbo pri delu. Pri slabi polovici so se poškodbe pri delu začele pojavljati v starostni skupini med 26 do 35 let, prevladujejo pa predvsem poškodbe v ledvenem predelu hrbtenice. Največ poškodb pri delu so zdravstveni delavci utrpeli pri prenašanju pacientov po stopnicah in pri rokovanju bolnikov s prekomerno telesno težo. Tretjina anketiranih ima ponavljajoče se težave s poškodovanim delom telesa. Večina anketiranih je po poškodbi pri delu začasno opravljala lažja fizična dela ali pa so bili razporejeni na drugo delovno mesto. Prav tako jih večina meni, da se pri mnogih primerih ob prenašanju težkih bremen ni mogoče izogniti poškodbam pri delu. Za varno opravljanje nenujnih reševalnih prevozov v smislu prestavljanja, nošenja, dvigovanja, se zdravstveni delavci najpogosteje odločajo za pomoč reševalcev drugih ekip in svojcev. Pojavnost poškodb pri delu je procentualno največje v kategoriji 1. stopnje debelosti.Rezultati opozarjajo na najpogostejše pojavnosti poškodb in možnosti za njihovo preprečevanje, kajti ravno preprečevanje le-teh je ključnega pomena za kakovostno oskrbo pacientov ter za zagotavljanje zdravega delovnega okolja.
Keywords: poškodbe pri delu, reševalci, varstvo pri delu, preventiva, hrbet in hrbtenica, poškodbe zdravstvenih delavcev, ZZZS, ergonomija, nenujni reševalni prevozi
Published: 04.06.2021; Views: 138; Downloads: 28
.pdf Full text (774,41 KB)

2.
Pojem delavca v pravu Evropske unije
Sandra Gobec, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je obravnavan pojem delavca v pravu EU. Ta pojem služi določitvi personalne veljavnosti delovnega prava EU. Ko je osebi priznan status delavca, je upravičena do posebnega varstva. V pravu EU ni enotne opredelitve tega pojma, temveč se spreminja glede na področje uporabe. Pojem delavca v smislu člena 45 PDEU je avtonomen pojem prava EU. Za delavca se šteje oseba, ki določeno obdobje za plačilo opravlja storitve v korist in po navodilih druge osebe. Enaka široka opredelitev se uporablja na področju enakega plačila in na nekaterih drugih področjih, na katerih direktive pojma delavca izrecno ne definirajo (varstvo materinstva in starševstva, kolektivni odpusti, organizacija delovnega časa), v primeru Direktive o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela pa četudi se na podlagi besedila direktive zdi, da je opredelitev pojma delavca rezervirana za nacionalne pravne sisteme. Na večini drugih področij Sodišče Evropske unije definiranje pojma delavca v smislu direktiv prepušča državam članicam in ga ne šteje za avtonomen pojem prava EU. Kljub temu pa polni učinek direktiv in splošnih načel prava EU postavljata omejitve diskreciji, ki jo imajo države članice.
Keywords: delavec, samozaposleni, delovno razmerje, delovnopravno varstvo, delovno pravo EU, prosto gibanje delavcev, načelo enake obravnave, Sodišče Evropske unije
Published: 03.11.2017; Views: 857; Downloads: 103
.pdf Full text (1,28 MB)

3.
Pravna vprašanja v zvezi s plačilom za delo
Dora Škrobar, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu obravnavam pravna vprašanja v zvezi s plačilom za delo. Plačilo za delo je temeljna pravica delavca iz delovnega razmerja, zato je eno izmed pomembnejših pravnih vprašanj določitev te pravice v pogodbi o zaposlitvi. Ker gre za osrednji institut delovnega prava, ki je v preseku različnih, največkrat nasprotujočih si interesov delavca, delodajalca in države, ureditev plačila za delo ni prepuščena avtonomiji pogodbenih strank s pogodbo o zaposlitvi, ampak se je oblikoval korpus obvezujočih pravnih pravil, ki določajo minimalne delovnopravne standarde varstva pravice delavca do plačila za delo. Kljub obsežnemu pravnemu urejanju tega področja s heteronomnimi in avtonomnimi pravnimi pravili, se ohranja načelo v korist delavca (in favorem) urejanja pravice v pogodbi o zaposlitvi, tako po obsegu, kot po višini posameznih vrst izplačil. Delo se osredinja na prikaz in pravno analizo urejanja plačila za delo v Zakonu o delovnih razmerjih ter v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti in v tej zvezi splošno obravnava posamezna pravna vprašanja. Do katerih plačil, poleg plače je upravičen delavec na temelju svojega statusa, kakšna naj bo višina plače in drugih plačil, ali ima delavec in delavka pravico do enakega plačila za enako delo in delo enake vrednosti, pravočasnost izplačila, obremenitev plačila z obveznimi dajatvami, pravice delavca v primeru zamude ali neizplačila plače, ali sprememba zakona ali kolektivne pogodbe vpliva na določila o plačilu za delo v pogodbi o zaposlitvi idr., to so osrednja pravna vprašanja, ki jih obravnava magistrsko delo. Gre za široko, kompleksno in izredno pomembno področje delovnega prava, s katerim se povezujejo številni delovnopravni instituti, neposredno ali vsaj posredno. Poleg delovnopravnega vidika pa je plačilo za delo pomembno tudi iz davčnega vidika in vidika socialne varnosti. V obsežno materijo pravnega urejanja plačila za delo pa posegajo tudi mednarodne norme in norme Evropske unije. Sicer na tej ravni ni mogoče pričakovati podrobne ureditve plačila za delo, vendarle pa iz njih izhajajo nekatera temeljna načela in pravice, ki jih je treba upoštevati v nacionalnem pravnem redu. V magistrskem delu je izpostavljen le pregled pravnih vprašanj v zvezi s plačilom za delo v zasebnem sektorju. Delo ne vključuje posebnosti urejanja plačnega sistema v javnem sektorju, saj le-ta zaradi specifične javnopravne narave in z njim povezanih javnih financ, zahteva posebno pravno obravnavo.
Keywords: Plačilo za delo, kolektivne pogodbe, minimalna plača, enako plačilo delavcev in delavk za enako delo in delo enake vrednosti, pravno varstvo pravice do plačila.
Published: 08.03.2017; Views: 1268; Downloads: 300
.pdf Full text (1,89 MB)

4.
POSEBNO VARSTVO PREDSTAVNIKOV DELAVCEV
Jasna Lampret, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Predstavniki delavcev so posebna kategorija delavcev, saj glede na funkcijo uživajo posebno pravno varstvo. Diplomska naloga obravnava posebno varstvo predstavnikov delavcev. V začetku diplomske naloge so predstavljeni mednarodni in nacionalni pravni viri s področja varstva predstavnikov delavcev. V Republiki Sloveniji je od leta 1993 uveljavljen dualni sistem delavskih predstavništev, v skladu s katerim pravice delavcev zastopajo sindikati ter voljeni predstavniki delavcev. V diplomski nalogi sta na kratko predstavljeni obe vrsti predstavnikov delavcev, njihovo pomen, vloga ter razmerje med sindikati in voljenimi delavskimi predstavniki. Glede na to, da so predstavniki delavcev posebna kategorija delavcev, ki uživa posebno pravno varstvo, so v nadaljevanju predstavljeni tudi razlogi za njihovo varstvo.
Keywords: delavski predstavniki, dualni sistem, sindikat, voljeni delavski predstavniki, varstvo predstavnikov delavcev
Published: 18.11.2016; Views: 578; Downloads: 75
.pdf Full text (1,11 MB)

5.
VARSTVO DELAVCEV PRED UPOKOJITVIJO V ZVEZI Z ODPOVEDJO POGODBE O ZAPOSLITVI
Mark Šuler, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je obravnavano varstvo delavcev pred upokojitvijo v povezavi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ki delavce pred upokojitvijo ščiti, da jim delodajalec brez njihovega pisnega soglasja praviloma ne more odpovedati pogodbe o zaposlitvi. Slovenska zakonodaja varuje delavce pred upokojitvijo (pa tudi nekatere druge kategorije delavcev) le pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ne pa tudi iz drugih razlogov, kot je recimo krivdni razlog ali razlog nesposobnosti. V diplomskem delu je predstavljena primerjava med sedanjo in predhodno ureditvijo področja varstva starejših delavcev oziroma delavcev pred upokojitvijo v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Predstavljena je tudi sodna praksa, ki se nanaša na to področje. Ker se Republika Slovenija v zadnjih letih sooča s precejšnjim številom odpuščanj delavcev, je bila v okviru diplomskega dela opravljena raziskava, v kateri smo delodajalce in vodjo bančne pravne službe spraševali, kako dobro poznajo zakonodajo s področja varstva delavcev pred upokojitvijo.
Keywords: odpoved pogodbe o zaposlitvi, varstvo delavcev pred upokojitvijo, delavci pred upokojitvijo, starejši delavci, varovani delavci
Published: 16.09.2016; Views: 1113; Downloads: 133
.pdf Full text (552,81 KB)

6.
REINTEGRACIJA DELAVCA
Petra Hribernik, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Glavni namen in naloga delovnopravne zakonodaje je zagotavljanje varstva delavcem in zaščita pred kršitvami njihovih pravic. Delavcu so na voljo različni instituti, ki se jih lahko posluži za varstvo svojih pravic. V primeru prenehanja pogodbenega razmerja na podlagi delodajalčeve odpovedi, lahko delavec vloži tožbo pred pristojnim sodiščem, da ugotovi zakonitost delodajalčevega ravnanja. Če sodišče po izvedenem dokaznem postopku, ugotovi, da je pogodba o zaposlitvi prenehala nezakonito oziroma je delovno razmerje prenehalo na drug način, ki ni zakonit, v večini primerov delavca vrne na delo k delodajalcu (t.i.reintegracija), saj zaposlitev predstavlja glavni ali celo edini vir njegovega dohodka. 118. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) pa dopušča tudi drugo možnost, da ob izpolnjenih predpostavkah, sodišče namesto ponovne vzpostavitve delovnega razmerja, razveže pogodbo o zaposlitvi, ugotovi trajanje delovnega razmerja do določenega dne, delavcu prizna vse pravice iz delovnega razmerja ter mu dosodi denarno povračilo, kot vrsto nadomestila za reintegracijo. Reintegracija ima prednost pred odškodnino že v najpomembnejših mednarodnih dokumentih s področja prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki spodbujajo države podpisnice, da uskladijo nacionalno zakonodajo s njihovimi usmeritvami.
Keywords: delovno pravo, varstvo delavcev, nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi, reintegracija delavca, sodna razveza pogodbe o zaposlitvi, odškodnina
Published: 12.05.2014; Views: 3404; Downloads: 543
.pdf Full text (288,22 KB)

7.
POLOŽAJ DELAVCEV V PRIMERU INSOLVENTNOSTI PODJETJA
Mateja Platovnjak, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Avtorica z diplomskim delom opredeljuje položaj delavcev v postopkih zaradi insolventnosti. Na začetku se osredotoči na pojem insolventnosti, nato pa nadaljuje z opisom bistvenih značilnosti stečajnega postopka in postopka prisilne poravnave. Pozornost nameni varstvu terjatev delavcev po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ter po Zakonu o javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije. V osrednjem delu diplomskega dela omogoči vpogled na položaj prednostnih terjatev, prijavo terjatev, na odpoved pogodbe o zaposlitvi v primerjavi s stečajnim postopkom in postopkom prisilne poravnave ter na pravice delavcev. Avtorica predstavi obravnavano tematiko tudi z vidika kanadske zvezne zakonodaje. V okviru slednje se osredotoči na položaj upnikov v stečajnem postopku in dolžniškem predlogu. Pozornost nameni tudi odpovedi pogodbe o zaposlitvi in Programu za zaščito plač delavcev.
Keywords: insolventnost, stečaj, prisilna poravnava, varstvo terjatev delavcev, pravice delavcev, odpoved pogodbe o zaposlitvi
Published: 14.09.2011; Views: 2940; Downloads: 353
.pdf Full text (465,83 KB)

8.
ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI ZARADI STEČAJA NA PRIMERIH MURINIH DELAVK
Sonja Neubauer, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Zaradi gospodarske krize je stečaj podjetij pogost pojav, zato se velikokrat pojavljajo tudi množična odpuščanja zaposlenih. Mura d.d. je primer stečaja velikega podjetja in odpuščanja velikega števila delavk in delavcev. Upravitelji Murinih družb v stečaju so odpovedali pogodbe o zaposlitvi 2635 zaposlenim. V primeru Mure d.d. v stečaju sta bila uporabljena dva delovnopravna instituta: odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja in odpoved pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev. Prva posebnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja je, da pogodbe o zaposlitvi odpoveduje upravitelj. ZDR določa, da upravitelj v stečajnem postopku odpove pogodbe o zaposlitvi delavcem, katerih delo je zaradi začetka stečajnega postopka pri delodajalcu postalo nepotrebno. Stečajna zakonodaja (ZFPPIPP) z začetkom stečajnega postopka upravitelja pooblašča za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov. Tako je upravitelj odgovoren tudi za odpovedi pogodb o zaposlitvi. Odstop od splošne ureditve je tudi v krajšem odpovednem roku 15 dni. Tretja posebnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja se nanaša na varovane kategorije delavcev. V postopku stečaja ni posebnega varstva teh kategorij pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. ZDR upravitelju nalaga, da mora pred odpovedjo pogodb o zaposlitvi večjemu številu delavcev upoštevati tudi pravila za kolektivne odpuste. To pomeni, da mora o nameravanih odpovedih večjemu številu delavcev pisno obvestiti sindikat in Zavod RS za zaposlovanje. Poleg posebnih pravil, ki veljajo za odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja, mora upravitelj upoštevati tudi vsa splošna pravila odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Da se zagotovi varstvo delavca pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ima delavec pravice in možnosti, ki jih lahko uveljavi. Delavec, potem ko mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi zaradi začetka stečaja nad delodajalcem, se lahko prijavi na Zavodu RS za zaposlovanje in vloži zahtevo za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Delavci, ki so socialno ogroženi, imajo po Zakonu o socialnem varstvu in Zakonu o socialno varstvenih prejemkih pravico na Centru za socialno delo zaprositi za pomoč. V primeru stečaja njihovega delodajalca so delavci lahko tudi stečajni upniki, če prijavijo svoje terjatve v stečajno maso v roku treh mesecev po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. Vse tiste terjatve delavcev, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka, so prednostne terjatve in jih ni treba prijavljati v stečajno maso. Med prednostne terjatve spada odpravnina, do katere imajo delavci po ZDR pravico. V primeru plačilne nesposobnosti delodajalca, delavcem za njihove terjatve, ki jih imajo do delodajalca, jamči Javni jamstveni in preživninski sklad RS. Sklad poskrbi, da so poplačane privilegirane terjatve delavcev, ki jih predvideva ZJPSRS. Naslednja pravica delavca je pravno varstvo pri odpovedi. Če delavec, ki mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi, meni, da je odpoved nezakonita, lahko v roku 30 dni zahteva ustrezno sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. V primerih kolektivnih odpustov, tudi v primeru Mure, imajo odpuščeni delavci posebno prednostno pravico do zaposlitve, če delodajalec v roku enega leta zaposluje nove delavce. Da bi prikazala pravice delavca kot šibkejše stranke, sem analizirala primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja na primeru stečaja Mure d.d.
Keywords: stečaj, odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja, varstvo delavcev, pravice delavcev, insolventnost delodajalca, terjatve, stečaj Mure d.d.
Published: 24.06.2011; Views: 7542; Downloads: 569
.pdf Full text (700,10 KB)

9.
PODJEMNA POGODBA
Željka Avrić Peršin, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Vsak uspešen podjetnik se na določeni stopnji razvoja podjetja sooči s situacijo, ko povečan obseg dela narekuje potrebo po novem delavcu. Pri tem se včasih pojavi dilema ali delavca zaposliti na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali z njim skleniti podjemno pogodbo oziroma kakšno drugo pogodbo civilnega prava. Za podjetnika je ugodneje (saj mu ni potrebno plačevati prispevkov in tudi sicer podjemnik ne uživa pravic iz delovnega razmerja), da z novim delavcem sklene podjemno pogodbo, vendar zakonodaja vsebuje omejitve, da podjemnik ne sme biti osebno in nepretrgoma opravljati dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca, ker se v tem primeru izkazuje delovno razmerje in ne podjemno razmerje. V raziskavi, opravljeni med zaposlenimi v gradbeništvu in gostinstvo, sem ugotovila, da jih večina dela na podlagi podjemne pogodbe in ne pogodbe o zaposlitvi. Prav tako pa je tudi zanimiva ugotovitev, da nekateri delajo brez vsakršne pogodbe, kar kaže na kršitev zakonodaje tega področja.
Keywords: Pogodba o zaposlitvi, podjemna pogodba, fleksibilnost zaposlitve, varstvo delavcev.
Published: 19.04.2011; Views: 4073; Downloads: 679
.pdf Full text (528,52 KB)

10.
VARSTVO SINDIKALNIH ZAUPNIKOV IN DELAVSKIH PREDSTAVNIKOV
Maja Frčko, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Tema Varstvo sindikalnih zaupnikov in delavskih predstavnikov je bila izbrana z namenom predstavitve sedanje slovenske ureditve področja zastopanja interesov in pravic delavcev s strani predstavnikov delavcev s poudarkom na zakonskem varstvu njihovega položaja zaradi opravljanja svojih nalog. V diplomski nalogi sem izhajala predvsem iz potrebe po zaščiti njihovega položaja in pristojnosti na področju zaščite in uveljavljanja delavskih interesov, ki so mnogokrat diametralno nasprotni interesom in željam njihovih delodajalcev. Zaradi navedenega je potrebno zakonsko primerno urediti položaj ter naloge in pristojnosti predstavnikov delavcev, da se omogoči uspešna, učinkovita ter pravočasna zaščita interesov in pravic delavcev v praksi. V Sloveniji je zakonsko urejen t.i. dualni sistem delavskih predstavništev, v okviru katerega zastopata pravice delavcev dve vrsti predstavnikov delavcev, in sicer sindikati oziroma s strani članov sindikatov v podjetjih izvoljeni sindikalni zaupniki, ter mlajša oblika predstavnikov delavcev — neposredno voljeni delavski predstavniki. Bistvene razlike med obema vrstama predstavnikov delavcev - poleg različnih načinov volitev oziroma imenovanja obojih — je raven delovanja kot tudi obseg nalog in pristojnosti ter metode njihovega delovanja. Prav zaradi svojih funkcij in pristojnosti, ki jih imajo oboji predstavniki delavskih interesov, je potrebna njihova ustrezna zakonska zaščita, da bi se lahko na ta način omogočila učinkovita zaščita in uveljavitev interesov ter pravic delavcev. V diplomski nalogi se tako nisem omejila le na obseg in način ureditve zakonskega varstva obeh vrst predstavnikov delavcev, temveč tudi na razloge, zaradi katerih je zakonska ureditev njihovega položaja in varstva sploh potrebna, in to so pristojnosti ter pooblastila, ki jih vsako izmed vrst predstavnikov delavcev v okviru zakonov ima. Poleg predstavitve obeh vrst delavskih predstavništev, njihovega razvoja, pristojnosti in nalog ter obsega varstva sem se dotaknila tudi vprašanja, ali in v kolikšni meri je potrebna sprememba obstoječe zakonske ureditve teh dveh vrst predstavništev delavcev. Postavlja se namreč vprašanje, ali je za učinkovito zaščito pravic delavcev res najbolje, da imajo monopol na področju uveljavljanja individualnih in kolektivnih pravic delavcev zgolj sindikati in voljeni delavski predstavniki le obrobno vlogo z dajanjem mnenj in posvetovanjem z delodajalci pri sprejemanju nekaterih njihovih odločitev v podjetjih. Glede na to, da je na mednarodni ravni prav tako urejena z določenimi mednarodnimi akti zaščita predstavnikov delavcev in z ozirom na članstvo RS v Evropski uniji ( EU ), sem predstavila tudi vsebino nekaterih temeljnih mednarodnih dokumentov kot tudi za RS glede ciljev obvezujočih direktiv EU s področja varstva predstavnikov delavcev. Z namenom preučiti morebitne prednosti in pomanjkljivosti našega sistema varstva predstavnikov delavcev pa sem v diplomski nalogi opravila tudi primerjavo njihovega položaja in varstva glede na ureditev tega področja v Nemčiji, v Veliki Britaniji ter v Združenih državah Amerike ( ZDA ).
Keywords: sindikat, sindikalni zaupnik, delavski predstavnik, delavec, delodajalec, individualne in kolektivne pravice, zakon, direktiva, konvencija, varstvo predstavnikov delavcev.
Published: 15.12.2009; Views: 5070; Downloads: 714
.pdf Full text (632,40 KB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica