1. Dejavniki tveganja za agresivno in nasilno vedenje v posebnem socialno varstvenem zavoduInga Mesarec, 2018, master's thesis Abstract: Izhodišče, namen: V posebnih socialnovarstvenih zavodih je opaziti, da se povečuje število agresivnega in nasilnega vedenja. Na pojav agresivnega in nasilnega vedenja imajo vpliv različni dejavniki. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri se pojavlja agresivno vedenje v posebnem socialnovarstvenem zavodu in kakšen je vpliv dejavnikov tveganja, kot so: spol, starost, psihopatologija stanovalcev ter odprtost in prezasedenost oddelkov ter čas bivanja v zavodu.
Raziskovalne metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji dela. Opravljena sta bila sistematičen pregled in analiza zbranih podatkov z listi incidentov in razporedov dela. Vključeni so bili podatki o dogodkih, pri katerih je prišlo do agresivnega vedenja do sostanovalcev, sebe ali predmetov v okolju. Podatke smo statistično obdelali z računalniškima programoma SPSS 22 in Excel 2007.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se agresivno in nasilno vedenje pojavlja pri 13 % vseh stanovalcev, ki bivajo v posebnem socialnovarstvenem zavodu. Največ agresivnega in nasilnega vedenja se zgodi na varovanih oddelkih, kar je že v osnovi povezano z namestitvijo stanovalcev s takšnim vedenjem na varovane oddelke in s prekomerno zasedenostjo. Pri moških opazimo več heteroagresivnega vedenja, medtem ko se pri ženskah pojavlja več agresivnega vedenja do samega sebe.
Sklep: Ena prvenstvenih nalog menedžmenta v socialnovarstvenih zavodih je zagotavljanje varnosti stanovalcem in zaposlenim. Zaposleni morajo prepoznavati dejavnike tveganja in pravočasno ukrepati, da preprečijo agresivno in nasilno vedenje pri stanovalcih. Za to je potrebno nenehno izobraževanje zaposlenih v veščinah komunikacije, deeskalacije in drugih razbremenilnih tehnik. Keywords: stanovalec, varovani oddelek, eskalacija, deeskalacija, varnost. Published in DKUM: 15.11.2018; Views: 1238; Downloads: 160 Full text (1,99 MB) |
2. ZADRŽANJE OSEB NA ZDRAVLJENJU BREZ PRIVOLITVE V PSIHIATRIČNI BOLNIŠNICI IN SOCIALNO VARSTVENEM ZAVODUTjaša Vogrin, 2016, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi analiziram postopke zadržanja oseb na zdravljenju brez privolitve v psihiatrični bolnišnici in socialno varstvenem zavodu. Tematika je predmet številnih mednarodnih dokumentov, ki so narekovali sprejem ustreznih nacionalnih zakonodaj. Ker se obdelani postopki povezujejo s široko paleto ustavno varovanih pravic oseb, ki se jih zadrži na zdravljenju proti njihovi volji, so se udeleženci v konkretnih primerih, katerih število vztrajno narašča, pogosto posluževali pravnih sredstev zoper odločitve sodišč, iz česar se je izoblikovala bogata sodna praksa, ki je prav tako predmet tega magistrskega dela.
Predstavljena je mednarodno pravna ureditev področja in posameznih institutov, aplikacija mednarodnih norm v zakonodajah nekaterih držav, podrobno pa bodo razčlenjeni postopki po Zakonu o duševnem zdravju; ugotovitve analize samih določil zakona in sodne prakse so narekovale, da izpostavim težave zakona in posameznih udeležencev postopkov pri izvajanju zakonskih določil.
Samo dejstvo, da so bile zaznane težave z izvajanjem zakona, ter da so nanje pri izvrševanju posameznih faz postopkov po Zakonu o duševnem zdravju opozorili vsi udeleženci postopkov, nakazuje na potrebe po spremembah obdelane ureditve, vse s ciljem, da se v največji meri zavarujejo pravice in koristi oseb, ki so v svojem stanju ranljive in tudi sicer v družbi stigmatizirane – oseb z duševnimi motnjami. Keywords: duševno zdravje, duševna motnja, oseba z duševno motnjo, ogrožanje, privolitev, sprejem in zadržanje, zdravljenje, oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, varovani oddelek socialno varstvenega zavoda Published in DKUM: 21.07.2016; Views: 1876; Downloads: 238 Full text (1,50 MB) |
3. Zakonska ureditev duševnega zdravja v SlovenijiBoštjan Rajšp, 2011, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je predstavljena zakonska ureditev duševnega zdravja v Sloveniji. Posebno poglavje je namenjeno Zakonu o duševnem zdravju in novostim, ki jih je prinesel. Podrobneje je predstavljena pravica do zastopnika, posebni varovalni ukrepi, načrt zdravljenja, sprejem na zdravljenje s privolitvijo, sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča ter postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda.
Uporabljena je deskriptivna metoda dela, kjer je s pomočjo domače in tuje strokovne literature predstavljena zakonodaja na področju duševnega zdravja v Sloveniji in državah Evropske unije. Kot primer dobre prakse je s pomočjo že narejene interne študije predstavljen Projekt varovani oddelek iz Socialno varstvenega zavoda Hrastovec. Predstavljene so strokovne službe, ki izvajajo svoje delo na varovanem oddelku s poudarkom na službi zdravstvene nege. Podrobneje je predstavljen sprejem in odpust stanovalca na oziroma iz varovanega oddelka socialno varstvenega zavoda.
Na primeru dobre prakse iz Socialno varstvenega zavoda Hrastovec je prikazano, da se upoštevajo vsa določila iz Zakona o duševnem zdravju ter da je zdravstvena nega zelo pomemben člen pri obravnavi stanovalcev. Keywords: Ključne besede: duševno zdravje, psihiatrična zdravstvena nega, zakon o duševnem zdravju, varovani oddelek. Published in DKUM: 06.01.2012; Views: 3572; Downloads: 550 Full text (509,03 KB) |