| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 35
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Predlog modela ocen ogroženosti in ocen tveganj za področje obveščevalnovarnostne dejavnosti v Republiki Sloveniji
Jaroš Britovšek, 2019, professional article

Abstract: Namen prispevka: Cilj prispevka je pokazati razliko med oceno ogroženosti in oceno tveganj ter razviti predlog modela izdelave teh ocen za področje obveščevalno-varnostne dejavnosti v Republiki Sloveniji in hkrati spodbuditi praktike k uporabi enotne metodologije in terminologije na tem področju. Metode: Prispevek je strokovne narave in temelji na analizi procesa izdelave ocen ogroženosti in ocen tveganj za področje obveščevalno-varnostnih dejavnosti. Ugotovitve: Pri obravnavani tematiki obstajajo nekatere nejasnosti, ki se nanašajo na trenutno uporabo terminov grožnja in tveganje, ter posledično ocene ogroženosti in ocene tveganj. Avtor izhaja iz ideje, da so ocene ogroženosti del ocene tveganj, ki poleg ogroženosti vsebuje še pomembnost in ranljivost tarče. Nadalje je opredeljena terminologija, predstavljene pa so tudi nekatere hevristične rešitve ter predlog modela izdelave ocene ogroženosti in ocene tveganj primernih za področje obveščevalno-varnostne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Obveščevalno-varnostna dejavnost se odvija v kompleksnem okolju z visoko stopnjo negotovosti, kjer je zaželena preprostejša in bolj prilagodljiva metodologija. Avtor priporoča uporabo hevristike, kar pri oceni ogroženosti pomeni, da več, kot je potrjenih indikatorjev, večja je verjetnost uresničitve grožnje, pri oceni tveganj pa, da se tveganje poviša ob povečani ogroženosti, ranljivosti ter pomembnosti tarče, in obratno. Praktična uporabnostin pomembnost prispevka: Prispevek se ukvarja z izdelavo ocen ogroženosti in ocen tveganj, z namenom poskusa poenotenja procesov izdelave in terminologije ter razumevanja omenjenih ocen za področje obveščevalno-varnostne dejavnosti.
Keywords: obveščevalno-varnostna dejavnost, tarče, grožnje, tveganja, ranljivosti, ocene ogroženosti, Slovenija, ocene tveganj
Published: 06.04.2020; Views: 213; Downloads: 27
URL Link to full text
This document has many files! More...

2.
Normativna ureditev za izvajanje obveščevalne protiobveščevalne in varnostne dejavnosti v slovenski vojski
Tina Komac, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Obveščevalna zagotovitev predstavlja pomemben člen pri dosegi poslanstva Slovenske vojske. Izvaja se na vseh ravneh poveljevanja in zajema načrtovanje, odločanje in delovanje pri poveljevanju ter vodenju enot. Uresničevanje obveščevalne zagotovitve se izvaja z obveščevalno, protiobveščevalno in varnostno dejavnostjo. Na podlagi te dejavnosti vojaški poveljniki sprejemajo odločitve in ukrepe. Za učinkovito delovanje mora biti ta dejavnost podprta z ustreznimi pravnimi akti, ki dajejo nosilcem dejavnosti pooblastila in pristojnosti. Naloga obravnava preučevanje zakonske ureditve na področju obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne dejavnosti v Slovenski vojski. Skozi diplomsko delo so predstavljeni temeljni pojmi, nosilci dela, načela, poslanstvo, načini dela, načini pridobivanja podatkov in zakonodaja obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne dejavnosti v Slovenski vojski. K preoblikovanju sistema organiziranosti vojaške obveščevalne dejavnosti so pripomogla mednarodna sodelovanja, zato bomo v nalogi predstavili tudi mednarodni koncept obveščevalne dejavnosti. V nalogi je bilo ugotovljeno, da v slovenskih zakonih primanjkuje pooblastil in pristojnosti za pripadnike Slovenske vojske, da bi lahko učinkovito izvajali obveščevalno, protiobveščevalno in varnostno dejavnost. Reorganizacija na tem zakonskem področju je nujna, zato je v diplomskem delu predstavljen predlog za izboljšave.
Keywords: diplomske naloge, obveščevalna dejavnost, protiobveščevalna dejavnost, varnostna dejavnost, Slovenska vojska, norme
Published: 19.03.2020; Views: 347; Downloads: 43
.pdf Full text (535,37 KB)

3.
Dvojni tajni agent
Maša Kop, 2019, master's thesis

Abstract: Obveščevalne službe imajo v odnosu do državne suverenosti različen pomen. S svojim delovanjem lahko povečajo politično stabilnost sistema ali pa, v nasprotju s tem, povzročijo njegov razpad. Obveščevalno-varnostne službe imajo velik vpliv na politično, vojaško, ekonomsko in varnostno politiko države. Učinkovitost obveščevalnih služb je torej ključna. Prav tako ključniza obveščevalno službo pa so njeni sodelavci, operativci, ki morajo opraviti težko delo, preden pridobijo podatke, potrebne za njihovo obveščevalno službo. Magistrska naloga predstavlja dvojne tajne agente kot subjekt mnogih tajnih služb. Predstavila se bosta obveščevalno-varnostno dejavnost in potek obveščevalnega ciklusa. V magistrski nalogi bodo predstavljeni tudi tajno sodelovanje, tajni sodelavci, pridobivanje tajnih sodelavcev in vrste tajnih sodelavcev. Tajni podatki se bodo uvrstili, pregledali se bodo vrste tajnih podatkov ter način zbiranja tajnih podatkov. Naloga predstavlja dvojne tajne sodelavce. Zaradi lažjega razumevanja njihovega dela se bodo predhodno opisale tudi zgoraj navedene stvari. Ker je dostopne literature o dvojnih kombinacijah tajnih sodelavcev manj, se za boljše razumevanje in večje število podatkov o obravnavani temi naredi SWOT analizo kompetenc dvojnih tajnih sodelavcev. V nalogi nam bodo vodilo v nadaljevanju postavljene hipoteze, ki se na podlagi vseh pridobljenih podatkov tudi potrdi ali ovrže. Na koncu naloge se predstavijo tudi kompetence SWOT analize dvojnih tajnih sodelavcev.
Keywords: obveščevalno-varnostna dejavnost, obveščevalne službe, tajno sodelovanje, tajni sodelavci, dvojni tajni sodelavci, kompetence, SWOT analiza, magistrska dela
Published: 14.08.2019; Views: 1209; Downloads: 117
.pdf Full text (496,58 KB)

4.
Notranji nadzor obveščevalno varnostne dejavnosti
Jasmina Milinčić, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Varnost je ena temeljnih človeških dobrin in jo lahko opredelimo kot stanje, v katerem je zagotovljen uravnotežen fizični, duhovni, duševni in gmotni obstoj posameznika in družbene skupnosti v razmerju do drugih posameznikov, družbenih skupnosti in narave (Grizold, 1999: 23). Obveščevalne službe so pomemben instrument za zagotavljanje varnosti države. Te službe imajo moč, katera temelji na njihovih intelektualnih in materialnih potencialih; na tajnosti, v kateri zbirajo, hranijo in obdelujejo podatke, na vztrajnem kopičenju informacij ter na poseganju v človekovo zasebnost in druge temeljne pravice. Kjer je moč, tam so možne tudi zlorabe te moči, bodisi za zasebne ali politične namene. Zaradi zlorab obveščevalnih služb lahko pride do ogrožanja temeljev demokracije, zato je v sodobni demokraciji potrebno nenehno nadzirati obveščevalne službe in tudi tiste, ki s temi službami upravljajo. Nadzor nad izvršilno vejo oblasti in še posebej nad obveščevalnimi službami je večplasten. Izhaja iz ustavnih temeljev države, odvisen pa je tudi od demokratične tradicije in politične kulture, konkretnih razmerij med posameznimi vejami oblasti, dosežene stopnje razvoja demokratičnih odnosov, zgodovinskih okoliščin ter drugih dejavnikov. Posebnost nadzora nad obveščevalnimi službami je ta, da ne more biti urejen na enak način, kot je urejen nadzor nad ostalimi deli državne uprave, saj delovanje obveščevalnih služb javnosti in tudi ostalim znotraj državne uprave ne sme biti popolnoma pregledno, sicer ne more biti učinkovito. Obstoj ustrezne pravne podlage oziroma normativne ureditve je zato eno osrednjih vprašanj in pogojev nadzora nad obveščevalnimi službami.
Keywords: obveščevalno-varnostna dejavnost, obveščevalne službe, SOVA, nadzor, notranji nadzor, diplomske naloge
Published: 09.05.2018; Views: 555; Downloads: 93
.pdf Full text (806,48 KB)

5.
Rimskokatoliška cerkev in obveščevalna dejavnost
Borut Korošec, 2017, master's thesis/paper

Abstract: Odmik od tradicionalnega zavedanja o poslanstvu sodobnih obveščevalno-varnostnih služb in odkrivanje splošno zakoreninjene miselnosti o RKC kot ustanovi, ki se ukvarja samo s pastoralno dejavnostjo, zaznamujeta magistrsko delo. V raziskavi ugotavljamo, da je obveščevalna dejavnost nepogrešljiva sestavina vsake resne organizacije in države. Ob tem smo ugotovili, da tudi RKC koristno uporablja obveščevalno dejavnost, čeprav so njene metode in tehnike dela manj na očeh javnosti kot običajni obveščevalni sistemi nacionalnih držav. V Cerkvi bomo zaman iskali zakonodajno podlago za obstoj tovrstnih služb, smo se pa s pomočjo primerov iz bogate zgodovine RKC in s proučevanjem redovniških skupin dokopali do spoznanja, da RKC brez ustrezne obveščevalne podpore ne bi uspela zadržati položajev, ki jih ima že dve tisočletji. V raziskavi se ukvarjamo tudi s pojavom spovedi kot mogočim tipalom za pridobivanje koristnih informacij. Uporabo/zlorabo te v opisane namene ne moremo v popolnosti dokazati, v vsakem primeru pa v RS zaznavamo nekatere dogodke, na katerih slovenska Katoliška cerkev ob pomoči Svetega sedeža, ki ga krasi globalna avtoriteta, vrhunska obveščenost, diplomatska rutina in lobistična spretnost, dosega zavidljive rezultate v razmerju do drugih družbenih skupin.
Keywords: Rimskokatoliška cerkev, spoved, jezuiti, Opus Dei, obveščevalno‑varnostna dejavnost
Published: 03.10.2017; Views: 863; Downloads: 109
.pdf Full text (1,19 MB)

6.
Pridobivanje obveščevalnih podatkov s pomočjo nadzora komunikacijskih sistemov
Simon Spetič, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Obveščevalne službe zbirajo javne in tajne podatke, jih vrednotijo in analizirajo. Pri tem uporabljajo različne metode pridobivanja podatkov, od človeških virov, tehničnih sredstev, javno dostopnih virov, do mednarodnega sodelovanja. Pridobivanje podatkov s pomočjo tehničnih sredstev (ang. SIGINT) je metoda, s katero se zbira podatke, ki se prenašajo v obliki elektromagnetnega valovanja po najrazličnejših medijih, in se deli na več podzvrsti. Za obveščevalne službe je pomembna podzvrst, ki omogoča nadzor komunikacij (ang. COMINT). COMINT omogoča nadzor medijev, po katerih se prenašajo govor in drugi zvočni zapisi, pisni dokumenti, slikovna gradiva in podatki. Izvaja se s stacionarnimi ali mobilnimi napravami. Sodobni nadzorni sistemi omogočajo prisluškovanje praktično vsem oblikam komunikacij po vsem svetu. Najbolj znani sistemi za nadzor komunikacij so: UKUSA, Echelon, Carnivore, Bundestrojaner, Magic Lantern, Prizma, ThinThread in Trailblazer. V večini držav nadzor nacionalnega telekomunikacijskega sistema spada v delovno področje varnostnih služb, ki se ukvarjajo s področjem nacionalne varnosti, varstva ustavne ureditve in zatiranja hujših oblik kriminala. S to metodo se posega v z ustavo zagotovljene človekove pravice o tajnosti komunikacij. V mednarodnih sistemih pa se pojavljajo tuji uporabniki, za katere ne velja ustavna zaščita tajnosti komuniciranja. Za razliko od nacionalnega sistema se lahko v mednarodnem sistemu brez omejitev nadzirajo vse komunikacije. Pri nadzoru komunikacij večkrat pride do zlorab, kar privede do afer. V zadnjih letih je javnost najbolj razburil Edward Snowden s svojim razkritjem nadzornega programa Prizma, s katerim ameriška NSA prisluškuje telefonskim pogovorom in zbira podatke iz spletnega komuniciranja. Pojavljajo pa se tudi afere, kjer s strani obveščevalne službe ni kršena zakonodaja, temveč so podatki, ki jih obveščevalne službe pridobijo s pomočjo posebnih oblik pridobivanja podatkov, zlorabljeni za doseganje določenih političnih ciljev. Ena od takih afer v Sloveniji je afera Janša-Sanader.
Keywords: obveščevalno-varnostna dejavnost, pridobivanje podatkov, komunikacijski sistemi, pravna ureditev, zlorabe, nadzorni programi, diplomske naloge
Published: 28.06.2017; Views: 636; Downloads: 100
.pdf Full text (997,26 KB)

7.
Obveščevalno-varnostna dejavnost v procesu prodaje državnih podjetij
Jernej Gosenar, 2017, master's thesis

Abstract: V Republiki Sloveniji ima Slovenska obveščevalno-varnostna agencija kot ena izmed treh obveščevalno-varnostnih služb med drugim tudi nalogo, da zagotavlja informacije, povezane z gospodarskimi interesi države, in dejavnosti, ki bi lahko ogrozile njeno nacionalno varnost. Slovenski državni holding, d. d., kot upravljavec lastnih kapitalskih naložb in naložb Republike Slovenije upravlja in sodeluje pri prodaji državnih podjetij. Ocenjujemo, da je prodaja državnih podjetij slabo obveščevalno-varnostno podprta, saj prihaja do neupravičenega dostopanja do zaupnih podatkov teh podjetij, s tem pa tudi zmanjšanja njihove vrednosti, kar slabi gospodarsko stanje in posledično ogroža nacionalno varnost. Prav tako se pred prodajo državnih podjetij ne ugotavlja dejanskih namer kupcev, ki se po izvedenih prodajah večkrat izkažejo kot škodljive za državno premoženje. Tudi v Republiki Sloveniji se je zgodilo, da je oseba iz kriminalnih vrst brez večjih težav dostopala do zaupnih podatkov državnega podjetja Elan, ki je bilo v fazi prodaje. Po proučevanju Slovenskega državnega holdinga, d. d., ki je nosilec upravljanja kapitalskih naložb države, smo, da bi se v prihodnosti izognili takšnim dogodkom, kot predlog v njegovo organizacijsko strukturo umestili obveščevalno-varnostni oddelek.
Keywords: obveščevalno-varnostna dejavnost, nacionalna varnost, gospodarstvo, državna podjetja, magistrska dela
Published: 18.04.2017; Views: 1154; Downloads: 154
.pdf Full text (616,35 KB)

8.
Odnos med Zvezno službo za zaščito ustavne ureditve (BfV) in Zvezno obveščevalno službo (BND)
Davor Aničić, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Povezovanje terorističnih združb in vedno večja nevarnost, da bi tudi v Zvezni republiki Nemčiji [ZRN] prišlo do terorističnega napada, je povezalo dve nemški obveščevalni službi − Zvezno službo za zaščito ustavne ureditve [BfV] in Zvezno obveščevalno službo [BND]. Sodelovanje med obveščevalnima službama je danes nujno, da se lahko politično vodstvo in njeni varnostni organi pravočasno soočijo s sodobnimi grožnjami in sprejmejo ustrezne odločitve. Teroristični napadi na ZDA leta 2001 so tudi v ZRN pustili pečat in začela se je nova era na področju zaščite in varnosti njenih državljanov in institucij. Zaradi strahu, da bi se lahko kaj takega zgodilo tudi v ZRN in da se njihova tedanja obveščevalno-varnostna struktura ne more zoperstaviti takemu pojavu oziroma da ima pomanjkljivosti, so začeli z uvajanjem novih varnostnih ukrepov in spreminjanjem ter dopolnjevanjem zakonodaje. Tako so počasi nastajale in se izoblikovale tudi nove oblike sodelovanja med obema obveščevalnima službama. Ne glede na njihovo zakonodajno ločenost in področja dela, jima je bilo dovoljeno priti bolj pogosto v stik druga z drugo. Sodelovanje med BfV in BND danes poteka predvsem preko skupnih podatkovnih baz in skupnih centrov. Sodelovanje med BfV in BND naj bi ZRN prineslo velike prednosti pri dopolnjevanju njihovih nalog. Pojavljali so se tudi dvomi, ali je tako sodelovanje v skladu z državnimi načeli in ali so take nove oblike sodelovanja res potrebne. Že na samemu začetku so se v več primerih izkazale za učinkovite, zato se je povezovanje še večalo ter postalo tesnejše.
Keywords: obveščevalno-varnostna dejavnost, obveščevalne službe, obveščevalno-varnostni sistem, Nemčija, diplomske naloge
Published: 21.12.2016; Views: 1025; Downloads: 118
.pdf Full text (842,29 KB)

9.
Odpiranje arhivov obveščevalno-varnostnih služb - primer Slovenije
Nuša Skamen, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Vsaka obveščevalna služba hrani vse svoje pridobljene podatke v bazah podatkov. Glede na določeno zakonodajo pa mora po določenem času (odvisno od vsake posamezne države) te podatke predati pristojnemu državnemu arhivu, ki mora s tem arhivom ravnati v skladu z ustrezno zakonodajo (pri nas to področje podrobneje opredeljuje Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, ki med drugim določa do kdaj je dostop prepovedan ter tudi vse kasnejše ravnanje s tem gradivom. Nad določenimi arhivi, ki so pod oznako »tajno«, pa je potrebna stalna kontrola, saj bi lahko v primeru, če bi ti arhivi, oziroma tajni podatki prišli v »roke« nepooblaščeni osebi, do določene mere ogrozilo varnost ali vsaj mednarodni ugled, oziroma položaj države v mednarodni skupnosti. V javnosti in v krogu političnih strank se je na to temo veliko govorilo, saj so privrženci, tako desne, kot leve politične opcije, še vedno neenotni, predvsem glede odprtja arhivov nekdanje SDV. Da bi dosegli boljšo dostopnost do teh arhivov, kot so navajali v medijih, smo volilni upravičenci RS imeli možnost da se o tem izjasnimo in odločimo na kar dveh referendumih. Dejstva, do katerih smo med drugim prišli so tudi, da kljub temu kako se določeni posamezniki trudijo, da bi prišli do dejanskih dejstev o delovanju nekdanje SDV, so na drugi strani določeni posamezniki, ki se trudijo, da se ta dejstva širši javnosti nikoli ne bi do potankosti razkrila.
Keywords: obveščevalno-varnostna dejavnost, obveščevalno-varnostne službe, tajni podatki, arhiv, diplomske naloge
Published: 17.10.2016; Views: 644; Downloads: 58
.pdf Full text (405,73 KB)

10.
Kompetence analitika v obveščevalno-varnostnih službah
Denis Zver, 2015, master's thesis

Abstract: Delo analitika v obveščevalno-varnostni službi je znotraj celotnega obveščevalnega procesa ključnega pomena, zato je kompetentnost kadra zaposlenega v analitičnih službah zelo pomembna. Obveščevalno-varnostne službe se pri kadrovanju analitikov soočajo s številnimi izzivi, saj gre za zahtevno delovno mesto, ki potrebuje analitika s široko paleto kompetenc (znanj, sposobnosti, veščin in osebnostnih značilnosti). Na osnovi pregleda tuje in domače strokovne literature ter na osnovi ugotovitev, do katerih smo prišli s pomočjo intervjujev s predstavniki obveščevalno-varnostnih služb v Sloveniji, smo definirali profil analitika oziroma model kompetenc, ki se zahtevajo za delovno mesto analitika v obveščevalno-varnostnih službah. Ključne kompetence obveščevalno-varnostnega analitika predstavljajo predvsem samoiniciativnost, timsko delo, discipliniranost, intelektualni pogum, analitično razmišljanje (miselne sposobnosti), kreativnost, motivacija za delo ter želja po učenju (samoizobraževanje). Pomemben vidik analitične dejavnosti predstavljajo tudi psihološki dejavniki (zaznavanje, spomin) in vplivi dejavnikov, kot je časovni pritisk, subjektivnost podatkov, pomanjkanje podatkov in podobno. Analitikom v obveščevalno-varnostnih službah to ne sme povzročati pretiranih težav. Za kvalitetno analitično delo je potrebno dobro razumevanje omenjenih dejavnikov. Vse našteto morajo upoštevati obveščevalno-varnostne službe pri iskanju kadra za svoje analitične službe, saj bodo le tako našli primerne kandidate, ki bodo kos zahtevnim analitičnim nalogam.
Keywords: obveščevalno-varnostna dejavnost, obveščevalne službe, obveščevalno-varnostne službe, analitika, magistrska dela
Published: 06.11.2015; Views: 1387; Downloads: 258
.pdf Full text (949,59 KB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica