1. Pristojnost EU za urejanje kazenskega materialnega prava : izbrani vidikiAljaž Kralj, 2020, master's thesis Abstract: Kazensko materialno pravo zaradi povezave s suverenostjo držav članic sprva ni bilo del Rimske pogodbe, z oblikovanjem tretjega medvladnega stebra in vplivom sodne prakse SEU pa je v času Maastrichtske in Amsterdamske pogodbe pridobilo vidnejšo vlogo. Lizbonska pogodba, v skladu s temeljnim načelom prenosa pristojnosti, glede kazenskega materialnega prava predvideva deljeno pristojnost med EU in državami članicami. EU pa mora pri izvrševanju svoje pristojnosti upoštevati načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, kar preprečuje pretiran poseg v nacionalne kazenske sisteme. 83. člen PDEU natančneje opredeljuje pristojnost EU in predstavlja osrednjo določbo za približevanje kazenskega materialnega prava držav članic, v zvezi z njegovo uporabo pa je več nejasnosti in nerešenih vprašanj. V skladu s prvim odstavkom lahko zakonodajalec EU z direktivami določi minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij na področju posebno hudih oblik kriminala s čezmejnimi posledicami zaradi narave ali učinkov teh dejanj ali zaradi posebne potrebe po skupnem boju proti njim. Našteta področja kriminala, ki predstavljajo zaprt sistem, se lahko glede na razvoj kriminala tudi razširijo. V skladu z drugim odstavkom lahko zakonodajalec EU z direktivami določi minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij na že harmoniziranem področju, za katerega se je izkazalo, da je približevanje določb kazenske zakonodaje in drugih predpisov držav članic nujno zaradi zagotovitve učinkovitega izvajanja politike EU. Medtem ko je prvi odstavek namenjen preprečevanju posebno hudega kriminala s čezmejnimi posledicami, služi drugi odstavek zagotavljanju učinkovitosti prava EU. Tretji odstavek ureja postopek zasilne zavore in možnost okrepljenega sodelovanja med državami članicami. 83. člen PDEU se zaradi strogih pogojev in omejitev kaže kot edina primerna pravna podlaga za kazenske materialne ukrepe EU, kar še posebej velja za opredelitev kaznivih dejanj in sankcij. Pristojnost EU za kazensko materialno pravo je učinkovita, celovita in primerna trenutni stopnji integracije evropskih držav. Primerno je zasnovana, tako za vzpostavitev sistematičnega boja zoper posebno hude oblike kriminala s čezmejnimi posledicami, kot za zagotovitev učinkovitega izvajanja politike EU na področjih, kjer veljajo harmonizacijski ukrepi. Kljub nekaterim pomanjkljivostim pa ustavna načela in dovolj široka opredelitev 83. člena PDEU omogočajo celovit pristop in učinkovite rešitve, vendar hkrati tudi nevarnost pretiranega razmaha kazenske zakonodaje EU. V prihodnjih letih bo veliko odvisno od usmeritev, ciljev in delovanja Komisije ter odločitev SEU, ki lahko pojasni nedoločene pojme in zariše okvire 83. člena PDEU. Keywords: Lizbonska pogodba, kazensko pravo EU, območje svobode, varnosti in pravice, pravosodje in notranje zadeve, deljena pristojnost EU, načelo prenosa pristojnosti, subsidiarnost, sorazmernost, približevanje kazenske zakonodaje držav članic, 83. člen PDEU. Published in DKUM: 27.08.2020; Views: 1613; Downloads: 342 Full text (1,16 MB) |
2. OBMOČJE SVOBODE , VARNOSTI IN PRAVICE PO LIZBONSKI POGODBITamara Karba, 2011, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga obravnava obmoÄje svobode, varnosti in pravice po Lizbonski pogodbi. ObmoÄje svobode, varnosti in pravice (v nadaljevanju obmoÄje) je obmoÄje znotraj meja Evropske unije (v nadaljevanju EU), ki je opredeljeno kot obmoÄje brez notranjih meja, na katerem je v povezavi z ustreznimi ukrepi glede nadzora na zunanjih mejah, azila, priseljevanja ter glede prepreÄevanja kriminala in boja proti njemu zagotovljeno prosto gibanje oseb. ObmoÄje vsebuje Å¡tiri politike in sicer: politiko mejne kontrole, priseljevanja in azila, politiko pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah, politiko pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah in politiko policijskega sodelovanja. Zamisel o takÅ¡nem obmoÄju se je pojavila v devetdesetih letih prejÅ¡njega stoletja in od takrat pridobiva na pomembnosti. Tudi z Lizbonsko pogodbo, ki je stopila v veljavo 1. decembra 2009, je bilo tako, saj Lizbonska pogodba glede obmoÄja prinaÅ¡a Å¡tevilne spremembe, ki bodo Å¡e okrepile vlogo obmoÄja. Lizbonska pogodba uvaja enotne pravne akte za vsa podroÄja delovanja EU, tudi za obmoÄje. Vsa zakonodaja glede obmoÄja bo lahko tudi predmet presoje sodiÅ¡Äa EU. IzboljÅ¡ana je tudi demokratiÄna kontrola obmoÄja z okrepljeno vlogo nacionalnih parlamentov. Lizbonska pogodba predvideva tudi možnost ustanovitve Evropskega javnega tožilstva s preoblikovanjem Eurojusta. Avtorica zakljuÄuje, da je Lizbonska pogodba veÄino doloÄb glede pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah in policijskega sodelovanja podvrgla naÄelu kvalificirane veÄine in soodloÄanja, kar omogoÄa hitrejÅ¡e sprejemanje zakonodaje EU na tem podroÄju. Kljub temu pa ni mogoÄe v celoti predvideti uÄinkov, ki jih bodo te spremembe prinesle in zelo verjetno je, da bo potrebnih Å¡e veliko sprememb, da bo obmoÄje vzpostavljeno v celoti. Keywords: Območje svobode, varnosti in pravice, Lizbonska pogodba, politika mejne kontrole, priseljevanja in azila, politika pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah, politika pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, politika policijskega sodelovanja. Published in DKUM: 07.03.2011; Views: 2876; Downloads: 471 Full text (521,03 KB) |
3. NUJNI POSTOPEK PREDHODNEGA ODLOČANJA KOT SREDSTVO ZA KREPITEV SODNEGA VARSTVA NA PODROČJIH OBMOČJA SVOBODE, VARNOSTI IN PRAVICEBarbara Markežič, 2010, undergraduate thesis Abstract: Temeljni mehanizem za zagotavljanje ucinkovite in enotne uporabe ter razlage
zakonodaje Unije predstavlja sodelovanje, ki se med nacionalnimi sodišci držav
clanic in Sodišcem Evropske unije vzpostavi v okviru postopka predhodnega
odlocanja. Casovno obdobje, ki ga Sodišce v tem postopku potrebuje za izdajo
predhodne odlocbe, je zlasti zaradi velikega števila udeležencev, ki lahko v
postopku sodelujejo, in obveznosti povezanih s prevajanjem stališc, ki jih imajo
možnost predložiti vse države clanice, relativno dolgo in zato velikokrat
problematicno z vidika zagotavljanja ucinkovitega sodnega varstva. Poleg tega
je bilo na podrocjih obmocja svobode, varnosti in pravice sodno varstvo po prej
veljavni Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti še
dodatno oslabljeno zaradi omejenih pristojnosti, ki so bile za Sodišce dolocene
v zvezi s predhodnim odlocanjem o pravnih aktih institucij Unije, sprejetih na teh
podrocjih. Tako so bili posamezniki ravno na teh podrocjih, ki so del obmocja
svobode, varnosti in pravice, kjer so njihove pravice še posebej obcutljive,
prikrajšani za bolj ucinkovito sodno varstvo. Slednje se je nekoliko izboljšalo z
uvedbo hitrega postopka leta 2001. Z njegovo uporabo ima namrec Sodišce
možnost, da v izjemno nujnih primerih predhodno odlocbo sprejme v krajšem
roku kot tistem, ki ga potrebuje pri uporabi rednega postopka predhodnega
odlocanja. Pospešitev odlocanja z uporabo hitrega postopka pa je rezultat
absolutne prednosti, ki jo imajo vse stopnje predloga za sprejetje predhodne
odlocbe po hitrem postopku glede na vse ostale predložene zadeve. Glede na
to, da Sodišce z uporabo hitrega postopka zaradi njegove izjemne narave ni
moglo in ne more zagotavljati ucinkovitega sodnega varstva v vseh primerih, je
bil posebej za obmocje svobode, varnosti in pravice leta 2008 uveden še nujni
postopek predhodnega odlocanja. Z uveljavitvijo tega postopka je Sodišce
pridobilo možnost, da v bistveno skrajšanih rokih obravnava najobcutljivejša
vprašanja s podrocij tega obmocja. Bistvene znacilnosti, ki nujni postopek
odražajo in se od rednega postopka predhodnega odlocanja razlikujejo ter s
tem zagotavljajo hitrejše odlocanje Sodišca, opredeljujejo zlasti obravnava
predloga za sprejetje predhodne odlocbe v okviru senata petih sodnikov,
vi
posebej dolocenem za to, odvijanje pisnega dela postopka predvsem po
elektronski poti, izjemno skrajšanje rokov ter omejeno število udeležencev, ki
lahko sodelujejo v pisnem delu postopka. V praksi je okrepljeno sodno varstvo,
ki je posledica uvedbe nujnega postopka predhodnega dolocanja, mogoce
razbrati iz sodne prakse Sodišca, ki je bila izid uporabe tega postopka.
Nenazadnje je bil v luci krepitve sodnega varstva tudi sprejem in uveljavitev
Lizbonske pogodbe, s katero so bile odpravljene omejitve pristojnosti Sodišca
za predhodno odlocanje o zadevah, ki se nanašajo na obmocje svobode,
varnosti in pravice. Keywords: Hitri postopek predhodnega odlocanja, Lizbonska pogodba, nujni postopek
predhodnega odlocanja, obmocje svobode, varnosti in pravice, pristojnosti
Sodišca za predhodno odlocanje, ucinkovito sodno varstvo. Published in DKUM: 03.05.2010; Views: 3138; Downloads: 286 Full text (561,84 KB) |
4. ZAGOTAVLJANJE SOCIALNE VARNOSTI BREZPOSELNIM TUJCEMSuzana Bizjak, 2010, undergraduate thesis Abstract: V magistrski nalogi je predstavljeno aktualno in pomembno področje zagotavljanja socialne varnosti brezposelnim tujcem, njena pravna in mednarodna ureditev. Pomemben poudarek magistrskega dela je dan pravni ureditvi socialne varnosti in zaposlovanju tujcev v Republiki Sloveniji ter zagotavljanje socialne varnosti za primer brezposelnosti tako domačim kot tujim delavcem. Socialna varnost je družbena vrednota, stanje človeške varnosti ter družbene stabilnosti. Pravice iz socialne varnosti so socialne pravice in jih uvrščamo med temeljne človekove pravice. S to pravico se veže pravica do svobodnega iskanja dela in zaposlitve ter vse socialne in ekonomske pravice, do katerih so upravičeni delavci. V primerjalnem delu magistrske naloge je prikazana pravna ureditev pravic iz zaposlovanja za primer brezposelnosti za tujce, tako državljane držav članic Evropske unije kot državljane t.i. tretjih državah. Keywords: SOCIALNA VARNOST, ZAPOSLOVANJE TUJCEV, BREZPOSELNOST, PRAVICE IZ ZAPOSLOVANJA ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI, SPORAZUMI O SOCIALNI VARNOSTI Published in DKUM: 22.03.2010; Views: 4144; Downloads: 498 Full text (1,16 MB) |