Search the digital library catalog

Abstract: Kazensko materialno pravo zaradi povezave s suverenostjo držav članic sprva ni bilo del Rimske pogodbe, z oblikovanjem tretjega medvladnega stebra in vplivom sodne prakse SEU pa je v času Maastrichtske in Amsterdamske pogodbe pridobilo vidnejšo vlogo. Lizbonska pogodba, v skladu s temeljnim načelom prenosa pristojnosti, glede kazenskega materialnega prava predvideva deljeno pristojnost med EU in državami članicami. EU pa mora pri izvrševanju svoje pristojnosti upoštevati načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, kar preprečuje pretiran poseg v nacionalne kazenske sisteme. 83. člen PDEU natančneje opredeljuje pristojnost EU in predstavlja osrednjo določbo za približevanje kazenskega materialnega prava držav članic, v zvezi z njegovo uporabo pa je več nejasnosti in nerešenih vprašanj. V skladu s prvim odstavkom lahko zakonodajalec EU z direktivami določi minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij na področju posebno hudih oblik kriminala s čezmejnimi posledicami zaradi narave ali učinkov teh dejanj ali zaradi posebne potrebe po skupnem boju proti njim. Našteta področja kriminala, ki predstavljajo zaprt sistem, se lahko glede na razvoj kriminala tudi razširijo. V skladu z drugim odstavkom lahko zakonodajalec EU z direktivami določi minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij na že harmoniziranem področju, za katerega se je izkazalo, da je približevanje določb kazenske zakonodaje in drugih predpisov držav članic nujno zaradi zagotovitve učinkovitega izvajanja politike EU. Medtem ko je prvi odstavek namenjen preprečevanju posebno hudega kriminala s čezmejnimi posledicami, služi drugi odstavek zagotavljanju učinkovitosti prava EU. Tretji odstavek ureja postopek zasilne zavore in možnost okrepljenega sodelovanja med državami članicami. 83. člen PDEU se zaradi strogih pogojev in omejitev kaže kot edina primerna pravna podlaga za kazenske materialne ukrepe EU, kar še posebej velja za opredelitev kaznivih dejanj in sankcij. Pristojnost EU za kazensko materialno pravo je učinkovita, celovita in primerna trenutni stopnji integracije evropskih držav. Primerno je zasnovana, tako za vzpostavitev sistematičnega boja zoper posebno hude oblike kriminala s čezmejnimi posledicami, kot za zagotovitev učinkovitega izvajanja politike EU na področjih, kjer veljajo harmonizacijski ukrepi. Kljub nekaterim pomanjkljivostim pa ustavna načela in dovolj široka opredelitev 83. člena PDEU omogočajo celovit pristop in učinkovite rešitve, vendar hkrati tudi nevarnost pretiranega razmaha kazenske zakonodaje EU. V prihodnjih letih bo veliko odvisno od usmeritev, ciljev in delovanja Komisije ter odločitev SEU, ki lahko pojasni nedoločene pojme in zariše okvire 83. člena PDEU.
Keywords: Lizbonska pogodba, kazensko pravo EU, območje svobode, varnosti in pravice, pravosodje in notranje zadeve, deljena pristojnost EU, načelo prenosa pristojnosti, subsidiarnost, sorazmernost, približevanje kazenske zakonodaje držav članic, 83. člen PDEU.
Published in DKUM: 27.08.2020; Views: 1613; Downloads: 342
Full text (1,16 MB)

Abstract: Temeljni mehanizem za zagotavljanje ucinkovite in enotne uporabe ter razlage zakonodaje Unije predstavlja sodelovanje, ki se med nacionalnimi sodišci držav clanic in Sodišcem Evropske unije vzpostavi v okviru postopka predhodnega odlocanja. Casovno obdobje, ki ga Sodišce v tem postopku potrebuje za izdajo predhodne odlocbe, je zlasti zaradi velikega števila udeležencev, ki lahko v postopku sodelujejo, in obveznosti povezanih s prevajanjem stališc, ki jih imajo možnost predložiti vse države clanice, relativno dolgo in zato velikokrat problematicno z vidika zagotavljanja ucinkovitega sodnega varstva. Poleg tega je bilo na podrocjih obmocja svobode, varnosti in pravice sodno varstvo po prej veljavni Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti še dodatno oslabljeno zaradi omejenih pristojnosti, ki so bile za Sodišce dolocene v zvezi s predhodnim odlocanjem o pravnih aktih institucij Unije, sprejetih na teh podrocjih. Tako so bili posamezniki ravno na teh podrocjih, ki so del obmocja svobode, varnosti in pravice, kjer so njihove pravice še posebej obcutljive, prikrajšani za bolj ucinkovito sodno varstvo. Slednje se je nekoliko izboljšalo z uvedbo hitrega postopka leta 2001. Z njegovo uporabo ima namrec Sodišce možnost, da v izjemno nujnih primerih predhodno odlocbo sprejme v krajšem roku kot tistem, ki ga potrebuje pri uporabi rednega postopka predhodnega odlocanja. Pospešitev odlocanja z uporabo hitrega postopka pa je rezultat absolutne prednosti, ki jo imajo vse stopnje predloga za sprejetje predhodne odlocbe po hitrem postopku glede na vse ostale predložene zadeve. Glede na to, da Sodišce z uporabo hitrega postopka zaradi njegove izjemne narave ni moglo in ne more zagotavljati ucinkovitega sodnega varstva v vseh primerih, je bil posebej za obmocje svobode, varnosti in pravice leta 2008 uveden še nujni postopek predhodnega odlocanja. Z uveljavitvijo tega postopka je Sodišce pridobilo možnost, da v bistveno skrajšanih rokih obravnava najobcutljivejša vprašanja s podrocij tega obmocja. Bistvene znacilnosti, ki nujni postopek odražajo in se od rednega postopka predhodnega odlocanja razlikujejo ter s tem zagotavljajo hitrejše odlocanje Sodišca, opredeljujejo zlasti obravnava predloga za sprejetje predhodne odlocbe v okviru senata petih sodnikov, vi posebej dolocenem za to, odvijanje pisnega dela postopka predvsem po elektronski poti, izjemno skrajšanje rokov ter omejeno število udeležencev, ki lahko sodelujejo v pisnem delu postopka. V praksi je okrepljeno sodno varstvo, ki je posledica uvedbe nujnega postopka predhodnega dolocanja, mogoce razbrati iz sodne prakse Sodišca, ki je bila izid uporabe tega postopka. Nenazadnje je bil v luci krepitve sodnega varstva tudi sprejem in uveljavitev Lizbonske pogodbe, s katero so bile odpravljene omejitve pristojnosti Sodišca za predhodno odlocanje o zadevah, ki se nanašajo na obmocje svobode, varnosti in pravice.
Keywords: Hitri postopek predhodnega odlocanja, Lizbonska pogodba, nujni postopek predhodnega odlocanja, obmocje svobode, varnosti in pravice, pristojnosti Sodišca za predhodno odlocanje, ucinkovito sodno varstvo.
Published in DKUM: 03.05.2010; Views: 3138; Downloads: 286
Full text (561,84 KB)