| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 67
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
1.
Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu policistom - sistemska ureditev
Leon Vedenik, 2007, published professional conference contribution

Abstract: V pričujočem referatu je predstavljena sistemska ureditev področja varnosti in zdravja pri delu v policiji; predstavljena je izjava o varnosti z oceno tveganja, kjer so opisane ugotovljene nevarnosti in škodljivosti na posameznih tipičnih delovnih mestih, ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu policistom, naloge in odgovornosti odgovornih oseb za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, podani so predlogi za sistemsko urejanje področja, vse to z namenom zagotavljanja čim večje varnosti policistov pri izvajanju njihovega dela.
Keywords: policija, varnost, varnost in zdravje pri delu, ocena tveganja, management, odgovornost, odgovorne osebe, Slovenija
Published in DKUM: 30.05.2024; Views: 117; Downloads: 16
.pdf Full text (668,16 KB)

2.
Varno na traktor
Vlado Koražija, Mirko Došlič, 2006, published professional conference contribution

Keywords: cestni promet, varnost, traktorji, nesreče, nesreče pri delu, preventiva, statistični podatki
Published in DKUM: 29.03.2024; Views: 181; Downloads: 8
.pdf Full text (381,26 KB)

3.
Pravica delavca do odklopa : magistrsko delo
Anja Bertoncelj, 2023, master's thesis

Abstract: Razvoj informacijske in komunikacijske tehnologije ima velik vpliv na življenja vseh posameznikov, prav tako pa tudi na področje delovnega prava. Vsak posameznik je z razvojem tehnologije pridobil možnost, da ima kjerkoli in kadarkoli pri roki napravo, ki mu omogoča, da je vsakomur dosegljiv. To se odraža tudi na področju delovnega prava, in sicer na način, da delodajalci kontaktirajo delavce, ne le v času rednih delovnih ur, temveč tudi izven delovnega časa. Kontaktirajo jih lahko tudi sodelavci, z vprašanji v zvezi z delom. Delavci pa so velikokrat primorani na te klice ali sporočila odgovoriti, saj se bojijo izgube zaposlitve ali pa imajo naloženo delo, ki ga v rednem delovnem času niso morali opraviti. Pri tem nastaja težava v zvezi z dosegljivostjo delavcev, saj to pomeni, da delavci delo opravljajo brez možnosti za počitek oziroma svojega prostega časa ne izkoriščajo na način, kot bi si ga sami želeli. S tem razlogom se je razvila pravica do odklopa, in sicer pravica delavca, da se ne odziva na klice in sporočila delodajalca ter obveznosti delodajalcev, da delavcev ne kontaktirajo izven rednih delovnih ur. Pri tem so pomembna vsa pravila v zvezi z delovnim časom, dnevnim in tedenskim počitkom ter odmori, kateri so zajeti v mednarodnem, evropskem in nacionalnem pravu. Z dosledno uporabo vseh teh pravil se delavcem daje pravica do počitka. Kljub vsem obstoječim pravilom pa se je razvila posebna pravica, to je pravica do odklopa, ki ni le pravica delavcev, temveč tudi obveznost delodajalcev, ki jo je potrebno uzakoniti, saj obstoječa pravila v zvezi z delovnim časom, počitki in odmorom, ne zadostujejo. Potrebna so torej posebna pravna pravila, ki bodo delavcem dala pravico, da se odmakne od delovnega okolja in čas preživi po lastni volji. Pomembnost te pravice se kaže v tem, da se vedno več držav odloča za uzakonitev pravice do odklopa, od katerih je bila prva država Francija, kateri so sledile tudi druge. Tudi Slovenija je sprejela predlog spremembe ZDR-1, kjer bi poseben člen uredil pravico do odklopa ter sankcije v primeru nesprejema ukrepov za uveljavitev pravice do odklopa. Prav tako na ravni Evropske unije potekajo aktivnosti za uzakonitev pravice do odklopa, saj je bila sprejeta Resolucija Evropskega parlamenta s predlogom morebitne nove direktive o pravici do odklopa, ki bi harmonizirala ureditev v vseh državah članicah.
Keywords: delovno pravo, pravice iz delovnega razmerja, pravo Evropske unije, pravica do odklopa, odklop, delovni čas, dnevni in tedenski počitek, varnost in zdravje pri delu
Published in DKUM: 07.03.2024; Views: 683; Downloads: 285
.pdf Full text (1,04 MB)

4.
Kazensko pravno varstvo pravic delavcev : magistrsko delo
Blažka Kovačič, 2023, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga se osredotoča na varovanje pravic delavcev, in sicer na področju kazenskega prava. Ker vedno znova prihaja do kršitev pravic delavcev, se porajajo vprašanja o morebitnih spremembah zakonodaje, ki ščiti njihove interese. Magistrsko delo vsebuje pregled delovnopravne in analizo kazenskopravne zakonodaje (22. poglavje Kazenskega zakonika, v nadaljevanju KZ-1), ki ščiti interese delavcev. Predstavljeno je, kako delovnopravna zakonodaja vpliva na kazensko pravo in katere posamezne pravice delavcev morajo biti kršene, da lahko govorimo o posameznih kaznivih dejanjih iz 22. poglavja KZ-1. Za kršitev temeljnih pravic delavcev (196. člen KZ-1) je potrebno, da nastopi pravna posledica v obliki delavčevega prikrajšanja njegove pravice. Ena izmed takih pravic je na primer pravica do omejenega delovnega časa 40 ur tedensko, kar se lahko podaljša le v določenih dejavnostih ter v določenih primerih. Glede odgovornosti za kazniva dejanja ugotavljam, da pravne osebe lahko odgovarjajo za vsa kazniva dejanja, ki so navedena v poglavju kaznivih dejanj zoper delovno razmerje in socialno varnost. Da pravna oseba lahko odgovarja, morata biti izpolnjena dva pogoja, in sicer formalni in materialni. Pomembno je poudariti, da naklepa fizične osebe ne moremo enačiti z naklepnim ravnanjem pravne osebe. Niti po temeljni jezikovni razlagi ni možno utemeljiti izenačitve, saj terminološko naklepno ravnanje, ki je v povezavi s pravno osebo, ni enako kot naklep fizične osebe. Razlika je prav tako tudi sistematična. Kot ugotavljam v poglavju o sankcijah, se lahko za kršitev temeljnih pravic delavcev izreče zapor od enega meseca do treh let ter stranska denarna kazen, z omilitvijo denarna kazen, lahko pa se izreče tudi pogojna obsodba. V magistrskem delu predvsem ugotavljam, da bi bilo potrebno vzpostaviti bolj prilagodljiv trg dela, ki bi vodil do večje zaposlenosti, kjer bi iskalci zaposlitve lažje in hitreje našli ustrezno zaposlitev, delodajalci pa enostavneje sprejemali odločitve o novem zaposlovanju in odpuščanju. Prispevek magistrske naloge se odraža predvsem kot kritična presoja in analiza obstoječe delovnopravne in kazenskopravne zakonodaje, ki ščiti pravice delavcev. Prav tako so v delu podani smiselni predlogi, ki lahko pripomorejo k zmanjšanju kršitev obstoječe zakonodaje.
Keywords: Odgovornost za kaznivo dejanje, obveznosti delodajalca, prenehanje delovnega razmerja, plačilo za delo, zaposlovanje na črno, šikaniranje na delovnem mestu, sodelovanje delavcev pri upravljanju, kršitev sindikalnih pravic, varnost pri delu, pravice iz socialnega zavarovanja.
Published in DKUM: 18.10.2023; Views: 527; Downloads: 116
.pdf Full text (844,65 KB)

5.
Izboljšanje varnosti pri delu z viličarji v distribucijskem skladišču : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa
Rene Vršič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Skladiščenje predstavlja pomembno dejavnost v gospodarstvu. Gre za vez med proizvajalci in kupci. Za učinkovito skladiščno poslovanje mora biti skladišče skrbno načrtovano in izbrano glede na potrebe podjetja. Namen diplomskega dela je predstaviti skladišča, vloge ter vrsto skladišč in varnost v skladišču, s poudarkom na varnosti pri delu z viličarji. Cilj diplomskega dela je analizirati skladišče izbranega podjetja, ugotoviti problem in predlagati nekaj možnih izboljšav, ki lahko izboljšajo učinkovitost skladišča in povečajo varnost zaposlenih v skladišču. V skladiščih so viličarji neizogibni in po statistiki predstavljajo tveganje za možnost nesreče. Obstaja veliko rešitev in priporočil za izboljšavo varnosti pri delu z viličarji. V skladišču izbranega podjetja bi bilo smiselno skladišče tehnično in tehnološko nadgraditi in na tak način izboljšati vidljivost ter varnost zaposlenih na in ob transportnih poteh. Na trgu je veliko sistemov in pripomočkov za izboljšanje varnosti v skladiščih, tako da lahko vsako podjetje izbere primerno opremo glede na svoje potrebe. Ena izmed možnih rešitev je tudi reorganizacija skladišča, pri čemer pa se morajo upoštevati določeni zunanji in notranji faktorji ter omejitve. Obe rešitvi sta sicer izvedljivi, vsekakor pa je uvedba oziroma izboljšanje tehnologije bolj dostopna in bi jo bilo lažje realizirati.
Keywords: logistika, skladišča, skladiščno poslovanje, varnost pri delu z viličarji
Published in DKUM: 02.11.2022; Views: 953; Downloads: 222
.pdf Full text (2,05 MB)

6.
Poslovni procesi kot izhodišče za izboljšanje varnosti pri delu v rudniku Kaz Minerals v Kazahstanu
Špela Pamela Škof, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Osrednja tema diplomskega dela je preučevanje vpliva procesov na izboljšanje varnosti pri delu v rudniku Kaz Minerals v Kazahstanu. V diplomskem delu smo se osredotočili na razmere varnosti pri delu v okviru poslovnih procesov v organizaciji. V našem izbranem primeru podjetje išče rešitve kako bi delavci v organizaciji postali bolj varni, kakšen je pomen varnosti pri delu, izboljšanje varnostne kulture in pa kakšna je vloga zagotavljanja varnosti pri delu. Analizirali in ovrednotili smo trenutne procese v podjetju, v katerem vidimo da so nekateri procesi pomembno prispevali k zagotavljanju varnosti pri delu, lahko pa tudi vidimo, kako bi jih lahko izboljšali s pomočjo prenove poslovnih procesov, za dvig ravni varnosti pri delu. Za boljše razumevanje smo teoretično opredelili področja poslovnih procesov, rudarstva in varnosti pri delu. Opravili smo tudi polstrukturiran intervju s strokovnjakom na tem področju in ponudili rešitve. Namen diplomskega seminarja je prikaz ter analiza trenutnih procesov v danem podjetju s poudarkom na doprinosu poslovnih procesov k varnosti pri delu v rudniku. Z diplomskim delom želimo prikazati trenutno stanje procesov, prikazati pomanjkljivosti v njih in ponuditi sodobne rešitve, hkrati pa ozaveščati ljudi o varnosti pri delu.
Keywords: Rudarstvo, Varnost pri delu, Poslovni procesi, Management
Published in DKUM: 09.11.2021; Views: 870; Downloads: 38
.pdf Full text (1,14 MB)

7.
Digitalizacija in nove oblike dela ter vpliv na zaposlovanje
Patricija Zorko, 2021, master's thesis

Abstract: Živimo v času bliskovitih tehnoloških sprememb. Tehnološki megatrendi nas spremljajo praktično na vsakem koraku. V magistrskem delu na teoretičen način prikažemo vplive digitalizacije na trg dela ter pojav novih oblik dela na delo ter na življenje posameznika. Predvsem nas v celotni nalogi vodi vprašanje, ali digitalizacija res prinaša na trg dela nove oblike zaposlitev, ki so koristne za vse udeležence na trgu? Katere oblike dela pa se sploh pojavljajo na trgu dela? In kako digitalizacija sploh vpliva na posamezne elemente dela? Ali imajo delavci posledično res več zaposlitvenih možnosti? Ali se izboljšajo delovni pogoji ter organizacija dela? V magistrski nalogi smo se osredotočili na vplive digitalizacije in njenih megatrendov na trg dela ter na delo samo. Na začetku teoretično predstavljamo pojem digitalizacije, Industrije 4.0 ter 5.0, nato pa ugotavljamo, kateri so tisti vidiki digitalizacije ter katere učinke ima na pojav novih oblik dela, izginjanje delovnih mest, spreminjanje delovnih pogojev ter na preoblikovanje vsebine dela. Opredeljujemo tudi značilnosti prekarnosti. Prikazujemo tudi kakšne izzive prinaša spremenjen način dela področju varnosti ter zdravja pri delu. Zanima nas tudi ali/in na kakšen način je na trg dela vplivala epidemija COVID-19. Podani so tudi nekateri subjektivni predlogi za izboljšanje razmer na trgu dela. Sklep povzema naše ključne ugotovitve v magistrski nalogi. V ključnem, zadnjem delu se navežemo tudi na našo tezo, postavljeno v začetku našega dela ter ponudimo našo obrazložitev.
Keywords: digitalizacija, trg dela, nove oblike dela, varnost in zdravje pri delu, kompetence
Published in DKUM: 05.07.2021; Views: 1402; Downloads: 449
.pdf Full text (1,29 MB)

8.
Viri ogrožanja varnosti policistov pri njihovem delu
Manja Konkolič, Leon Vedenik, Branko Lobnikar, 2016, original scientific article

Abstract: Namen prispevka: V prispevku bomo opredelili in proučevali dejavnike ter vire ogrožanja varnosti, s katerimi se srečujejo policisti pri svojem delu in pojasnili tveganja ter škodljivosti in nevarnosti pri njihovem delu. Analizirali bomo percepcijo virov ogrožanja varnosti policistov pri njihovem delu. Metode: Empirična raziskava o percepciji virov ogrožanja varnosti policistov pri njihovem delu je bila opravljena leta 2014 na populaciji policistov in policistk v Republiki Sloveniji. V reprezentativni vzorec je bilo zajetih 181 policistov in policistk z vseh osmih policijskih uprav. Dojemanje ogroženosti na delovnem mestu smo merili s pomočjo 5-stopenjske Likertove lestvice. Ugotovitve: Rezultati raziskave kažejo, da se policisti in policistke počutijo ogrožene na delovnem mestu. Največjo skrb namenjajo predvsem okužbam pri delu, slabemu medsebojnemu odnosu znotraj delovnega mesta ter nevarnostim v zvezi z delovnimi prostori. Omejitve/uporabnost raziskave Raziskava je bila opravljena na reprezentativnem vzorcu, ki je dovolj velik, da lahko posplošimo na celotno populacijo. Praktična uporabnost: Rezultati so uporabni pri nadaljnji oziroma ponovni reviziji Izjave o varnosti z oceno tveganja v Ministrstvu za notranje zadeve ter celovitem varnostnem menedžmentu in varnostni politiki na delovnem mestu policista. Izvirnost/pomembnost prispevka: Do sedaj še ni bilo opravljenih veliko raziskav med zaposlenimi policisti in policistkami v Republiki Sloveniji, ki bi v celoti zajele vire ogrožanja pri njihovem delu.
Keywords: policija, policisti, varnost in zdravje pri delu, nevarnosti, škodljivosti
Published in DKUM: 20.04.2020; Views: 993; Downloads: 121
.pdf Full text (356,41 KB)
This document has many files! More...

9.
Zaposlovanje in prilagoditve delovnega mesta pri pacientih z epilepsijo
Viktorija Malek, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišče: Neobvladovanje epileptičnih napadov zmanjšuje kakovost življenja, njihova pojavnost predstavlja večje tveganje za brezposelnost. Namen zaključnega dela je raziskati problematiko zaposlovanja in pomen prilagoditve delovnega mesta pri pacientih z epilepsijo. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, izvedli smo sistematični pregled literature z analizo slovenske in tuje literature. V končno analizo smo vključili 20 člankov, pri tem nam je bil v pomoč PRISMA flow diagram. Rezultati: Ugotovljeni negativni dejavniki zaposlovanja pri pacientih z epilepsijo so stigmatizacija, socialna izolacija, neobvladovanje napadov, nepoznavanje epilepsije, stres, sramovanje napadov, finančna stiska, pomanjkanje podpore, pomanjkljiva izobrazba, prisotnost drugih bolezni, prejemanje nadomestil in dalj časa trajajoča rehabilitacija. Pozitivni zaposlitveni dejavniki so svetovanje, dejavnost služb poklicne rehabilitacije, samospoštovanje, opravljanje službe zaradi osebnih ciljev in zadovoljstva, možnost izobraževanja, podpore bližnjih, nadzor nad epileptičnimi napadi, imetje vozniškega dovoljenja in manjša doza antiepileptikov. Prilagoditve delovnega mesta zajemajo ocenitev primernosti delovnega mesta, upoštevanje vrste epilepsije, uporabo akcijskega plana, informiranje sodelavcev in delodajalca o bolezni, možnost prilagoditve urnika in počitka, delo od doma ali bližje domu, uporabo raznih pripomočkov/naprav za izboljšanje varnosti in opravljanje delovnih nalog, izogibanje sprožilnim dejavnikom, upoštevanje poklicnih omejitev in zakonodaje, prerazporeditev delovnih nalog ter pomoč svetovalnih služb. Diskusija in zaključek: Obvladovanje epileptičnih napadov pripomore k boljši zaposljivosti, zaposlitvenim možnostim in boljšemu opravljanju službenih dolžnosti. Vzpodbujanje k vključevanju pacientov z epilepsijo na trg dela, prilagoditve in podpora na delovnem mestu omogočajo, da oboleli pozitivno gledajo na svojo bolezen.
Keywords: obvladovanje epilepsije, zaposlitveni status, ohranitev zaposlitve, podpora, varnost pri delu.
Published in DKUM: 01.10.2019; Views: 1479; Downloads: 209
.pdf Full text (563,97 KB)

10.
Odškodninska odgovornost delodajalca zaradi kršitve predpisov o varnosti in zdravju pri delu : magistrsko delo
Maja Vogrin, 2019, master's thesis

Abstract: Področje varnosti in zdravja pri delu je področje, ki je podrobno urejeno tako na mednarodni ravni kot tudi na ravni prava Evropske Unije. S prenosom številnih direktiv v nacionalno pravo in pri upoštevanju še določenih konvencij z omenjenega področja imajo tako delodajalci kot tudi delavci določene obveznosti na podlagi Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), ki jih morajo pri izvajanju svojega dela upoštevati. Predvsem jima je skupna obveznost, da morata poleg organizacije oziroma skrbnega opravljanja dela, skrbeti tudi za varnost in zdravje (drugih) delavcev v delovnem procesu, morebitne nevarnosti in pomanjkljivosti pa odpraviti oz. v primeru, da gre za delavca, jih mora ta nemudoma javiti svojemu nadrejenemu. Vendar v praksi prihaja do kršitev predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu, tako s strani delodajalca kot tudi delavca. Inšpektorat Republike Slovenije za delo (IRSD) v svojih letnih poročilih ugotavlja številne kršitve na področju ustreznosti izjave o varnosti z oceno tveganja, ki je delodajalčev krovni interni akt za zagotavljanje varnih in zdravih delovnih razmer. Poleg teh so po ugotovitvah IRSD pogoste kršitve s strani delodajalca med drugimi še kršitve glede zdravstvenih pregledov delavcev. V sodni praksi pa je mogoče zaslediti številne sodbe, kjer odškodninsko odgovarja delodajalec za kršitve glede delovne in osebne varovalne opreme ter kršitve določb o prepovedi trpinčenja. Pri pregledu sodne prakse se kot pomembno kaže vprašanje, kdo odgovarja za nastalo škodo delavca v primeru, da gre za »izposojenega« delavca drugemu izvajalcu ali podizvajalcu del na gradbiščih. Za odgovor na to vprašanje je potrebno ugotoviti obstoj odgovornosti »dejanskega« delodajalca, možna pa je tudi kumulacija odgovornosti oz. solidarna odgovornost več oseb. V sodni praksi je najti tudi primere, v katerih sodišča upoštevajo pri nastanku škode tudi delavčev soprispevek, kadar ta ravna v neskladju s predpisi varnosti in zdravja pri delu. Pravila odškodninskega prava jasno določajo, da kdor je povzročil škodo, jo mora tudi povrniti. V teh primerih gre potemtakem za deljeno odgovornost delodajalca in delavca. Sodišča presojajo obstoj odškodninske odgovornosti delodajalca kot tudi delavca po splošnih pravilih civilnega prava, torej na podlagi pravil Obligacijskega zakonika (OZ). Pri tem morajo biti za obstoj krivdne odškodninske odgovornosti izpolnjene kumulativne predpostavke civilnega delikta, to so protipravno dejanje, škoda, vzročna zveza ter krivda. V primeru, da gre za objektivno odgovornost, pa je podlaga za njen obstoj, da delodajalec opravlja nevarno dejavnost ali, da nevarnost izvira iz stvari same. Delodajalec se bo lahko razbremenil objektivne odgovornosti zgolj v primeru, da so podani elementi za višjo silo ter da je nastala škoda nastala izključno zaradi ravnanja tretje osebe. V sodni praksi se uporaba določbe o razbremenitvi odškodninske odgovornosti uporablja restriktivno. Delodajalec ima tudi možnost, da svojo odgovornost, v primeru nastanka odškodninskih zahtevkov delavca, do določene višine tudi zavaruje. V primeru, da pa delodajalec krši predpise varnosti in zdravja pri delu, s tem ko ne zagotovi zadostnih varnostnih ukrepov ter zdravstvenih pregledov delavcev, bo lahko odškodninsko odgovoren tudi Zavodu za zavarovanje Slovenije (ZZZS) in Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). Ta bosta imela zoper delodajalca regresni zahtevek oz. bolje rečeno personalno subrogacijo za povrnitev nastalih stroškov zavodoma.
Keywords: Varnost in zdravje pri delu, odškodninska odgovornost delodajalca, odškodnina, deljena odgovornost, regresni zahtevek.
Published in DKUM: 17.09.2019; Views: 2303; Downloads: 414
.pdf Full text (1,27 MB)

Search done in 0.25 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica