Search the digital library catalog

Abstract: Delo obravnava varnost in zdravje pri delu v VDC Polž Maribor med zaposlenimi s poudarkom na fizičnih ter psihosocialnih tveganjih, varnostni klimi, usposobljenosti in podpori vodenja. Podatki zaposlenih (N = 50; 86 % žensk; M_starost = 45,7 leta; M_staž = 9,2 leta) kažejo zmerno izpostavljenost fizičnim tveganjem (M = 2,81/5) ob hkrati visoko ocenjeni usposobljenosti (M = 4,61) in razpoložljivosti ter uporabi osebne zaščitne opreme (M = 4,69). Varnostna klima je pozitivna (M = 3,87), zaznana avtonomija (M = 4,14), podpora nadrejenih (M = 4,24) in splošno zadovoljstvo z delom (M = 4,38) so visoki, občutka preobremenjenosti in delovne negotovosti pa nizka (M = 1,72; M = 1,89). Kljub temu približno petina zaposlenih poroča o pogostem stresu ali znakih izgorelosti (≈ 22 %), med najpogostejšimi izzivi pa se pojavljajo dvigovanje bremen, pomanjkanje časa za odmore in čustvena obremenitev pri delu z uporabniki (pretežno srednje izraženo). Sklepno rezultati nakazujejo, da so programi usposabljanja in OZO močna stran sistema, dodatni napredek pa je smiselno usmeriti v ergonomijo (rokovanje z bremeni), organizacijo odmorov ter kadrovsko in supervizijsko podporo z utrjevanjem učeče se varnostne kulture ter odprte komunikacije za zmanjšanje preostalih tveganj.
Keywords: varnost pri delu, zdravje pri delu, varstveno-delovni center, varnost in zdravje zaposlenih na delovnem mestu.
Published in DKUM: 28.11.2025; Views: 0; Downloads: 7
Full text (1,51 MB)

Abstract: Umetna inteligenca čedalje bolj posega v vse faze delovnega razmerja, od njegovega nastanka do prenehanja, pri čemer delodajalcem omogoča avtomatizirano dodeljevanje nalog, spremljanje dela, izvajanje nadzora nad delom in celo odločanje o napredovanjih ali odpuščanju delavcev. Takšna avtomatizacija prinaša številne prednosti, kot so večja učinkovitost, nižji stroški in optimizacija delovnih procesov, hkrati pa odpira številna tveganja, ki segajo na področje preprečevanja diskriminacije, varstva osebnih podatkov in zasebnosti delavcev, varnosti in zdravja pri delu in vprašanje odgovornosti za škodo. V magistrski nalogi sem si postavila vprašanje, ali trenutna pravna ureditev zagotavlja ustrezno zaščito delavcev pred tveganji, ki jih prinaša uporaba umetne inteligence v delovnem okolju. Analizirala sem mednarodne pravne vire (Okvirna konvencija o umetni inteligenci in človekovih pravicah, demokraciji in pravni državi), pravne vire EU (Akt o umetni inteligenci, Direktiva o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu, Direktiva o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v EU, GDPR in Listina EU o temeljnih pravicah) ter nacionalne pravne vire (URS, ZDR-1, ZVZD-1 in ZVOP-2), ki naslavljajo problematiko uporabe umetne inteligence v delovnem okolju. Ugotovila sem, da določene mehanizme, ki naslavljajo tveganja, povezana z uporabo umetne inteligence v delovnih razmerjih, lahko najdemo že v obstoječem pravnem okviru, vendar pa nobeden izmed naštetih pravnih virov problematike uporabe umetne inteligence v delovnem okolju ne ureja celovito. Trenutna pravna ureditev ne zagotavlja zadostne zaščite delavcev pred tveganji, povezanimi z uporabo umetne inteligence v delovnem okolju, zaradi česar je potrebna dopolnitev obstoječih predpisov oziroma sprejetje specialnih predpisov, ki bodo posebej naslovili tveganja, povezana z uporabo umetne inteligence v delovnem okolju. Umetna inteligenca bo namreč v prihodnosti igrala še pomembnejšo vlogo v delovnem pravu, zato je ključnega pomena, da se pravo pravočasno prilagodi novim izzivom, ki jih umetna inteligenca prinaša.
Keywords: umetna inteligenca, algoritemsko upravljanje, avtomatizacija delovnih procesov, diskriminacija, varstvo osebnih podatkov, varstvo zasebnosti, varnost in zdravje pri delu, odgovornost, zaščita delavcev, pravna ureditev
Published in DKUM: 16.05.2025; Views: 0; Downloads: 137
Full text (813,59 KB)

Abstract: V pričujočem referatu je predstavljena sistemska ureditev področja varnosti in zdravja pri delu v policiji; predstavljena je izjava o varnosti z oceno tveganja, kjer so opisane ugotovljene nevarnosti in škodljivosti na posameznih tipičnih delovnih mestih, ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu policistom, naloge in odgovornosti odgovornih oseb za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, podani so predlogi za sistemsko urejanje področja, vse to z namenom zagotavljanja čim večje varnosti policistov pri izvajanju njihovega dela.
Keywords: policija, varnost, varnost in zdravje pri delu, ocena tveganja, management, odgovornost, odgovorne osebe, Slovenija
Published in DKUM: 30.05.2024; Views: 117; Downloads: 37
Full text (668,16 KB)

Abstract: Razvoj informacijske in komunikacijske tehnologije ima velik vpliv na življenja vseh posameznikov, prav tako pa tudi na področje delovnega prava. Vsak posameznik je z razvojem tehnologije pridobil možnost, da ima kjerkoli in kadarkoli pri roki napravo, ki mu omogoča, da je vsakomur dosegljiv. To se odraža tudi na področju delovnega prava, in sicer na način, da delodajalci kontaktirajo delavce, ne le v času rednih delovnih ur, temveč tudi izven delovnega časa. Kontaktirajo jih lahko tudi sodelavci, z vprašanji v zvezi z delom. Delavci pa so velikokrat primorani na te klice ali sporočila odgovoriti, saj se bojijo izgube zaposlitve ali pa imajo naloženo delo, ki ga v rednem delovnem času niso morali opraviti. Pri tem nastaja težava v zvezi z dosegljivostjo delavcev, saj to pomeni, da delavci delo opravljajo brez možnosti za počitek oziroma svojega prostega časa ne izkoriščajo na način, kot bi si ga sami želeli. S tem razlogom se je razvila pravica do odklopa, in sicer pravica delavca, da se ne odziva na klice in sporočila delodajalca ter obveznosti delodajalcev, da delavcev ne kontaktirajo izven rednih delovnih ur. Pri tem so pomembna vsa pravila v zvezi z delovnim časom, dnevnim in tedenskim počitkom ter odmori, kateri so zajeti v mednarodnem, evropskem in nacionalnem pravu. Z dosledno uporabo vseh teh pravil se delavcem daje pravica do počitka. Kljub vsem obstoječim pravilom pa se je razvila posebna pravica, to je pravica do odklopa, ki ni le pravica delavcev, temveč tudi obveznost delodajalcev, ki jo je potrebno uzakoniti, saj obstoječa pravila v zvezi z delovnim časom, počitki in odmorom, ne zadostujejo. Potrebna so torej posebna pravna pravila, ki bodo delavcem dala pravico, da se odmakne od delovnega okolja in čas preživi po lastni volji. Pomembnost te pravice se kaže v tem, da se vedno več držav odloča za uzakonitev pravice do odklopa, od katerih je bila prva država Francija, kateri so sledile tudi druge. Tudi Slovenija je sprejela predlog spremembe ZDR-1, kjer bi poseben člen uredil pravico do odklopa ter sankcije v primeru nesprejema ukrepov za uveljavitev pravice do odklopa. Prav tako na ravni Evropske unije potekajo aktivnosti za uzakonitev pravice do odklopa, saj je bila sprejeta Resolucija Evropskega parlamenta s predlogom morebitne nove direktive o pravici do odklopa, ki bi harmonizirala ureditev v vseh državah članicah.
Keywords: delovno pravo, pravice iz delovnega razmerja, pravo Evropske unije, pravica do odklopa, odklop, delovni čas, dnevni in tedenski počitek, varnost in zdravje pri delu
Published in DKUM: 07.03.2024; Views: 683; Downloads: 344
Full text (1,04 MB)

Abstract: Skladiščenje predstavlja pomembno dejavnost v gospodarstvu. Gre za vez med proizvajalci in kupci. Za učinkovito skladiščno poslovanje mora biti skladišče skrbno načrtovano in izbrano glede na potrebe podjetja. Namen diplomskega dela je predstaviti skladišča, vloge ter vrsto skladišč in varnost v skladišču, s poudarkom na varnosti pri delu z viličarji. Cilj diplomskega dela je analizirati skladišče izbranega podjetja, ugotoviti problem in predlagati nekaj možnih izboljšav, ki lahko izboljšajo učinkovitost skladišča in povečajo varnost zaposlenih v skladišču. V skladiščih so viličarji neizogibni in po statistiki predstavljajo tveganje za možnost nesreče. Obstaja veliko rešitev in priporočil za izboljšavo varnosti pri delu z viličarji. V skladišču izbranega podjetja bi bilo smiselno skladišče tehnično in tehnološko nadgraditi in na tak način izboljšati vidljivost ter varnost zaposlenih na in ob transportnih poteh. Na trgu je veliko sistemov in pripomočkov za izboljšanje varnosti v skladiščih, tako da lahko vsako podjetje izbere primerno opremo glede na svoje potrebe. Ena izmed možnih rešitev je tudi reorganizacija skladišča, pri čemer pa se morajo upoštevati določeni zunanji in notranji faktorji ter omejitve. Obe rešitvi sta sicer izvedljivi, vsekakor pa je uvedba oziroma izboljšanje tehnologije bolj dostopna in bi jo bilo lažje realizirati.
Keywords: logistika, skladišča, skladiščno poslovanje, varnost pri delu z viličarji
Published in DKUM: 02.11.2022; Views: 953; Downloads: 237
Full text (2,05 MB)