1. Učinkovitost SIOP komunikacijskega orodja v zdravstvenem timu pri zagotavljanju varnosti pacientovMelani Stojanova, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Učinkovita komunikacija v zdravstvenem timu zagotavlja izmenjavo vseh relevantnih informacij za ustrezno zdravstveno obravnavo pacienta ter je kritičnega pomena za zagotavljanje varnosti pacienta in preprečevanje negativnih zdravstvenih izidov. Komunikacijske napake so v komunikaciji med medicinskimi sestrami ter medicinskimi sestrami in zdravniki razmeroma pogoste ter povzročajo velik del neželenih dogodkov. Namen zaključnega dela je bil raziskati optimizacijo komunikacije zdravstvenega tima z vpeljavo komunikacijskega orodja SIOP.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, izvedli smo pregled in analizo literature. Literaturo smo pridobili iz podatkovnih baz PubMed, CINAHL, MEDLINE z v naprej določenimi vključitvenimi in izključitvenimi kriteriji. Potek zbiranja podatkov je predstavljen s PRISMA diagramom, zbrani podatki pa so sintetizirani z uporabo vsebinske analize.
Rezultati: Rezultati osmih izbranih raziskav kažejo, da je SIOP komunikacijsko orodje učinkovito sredstvo zagotavljanja varnosti pacientov, vendar so izidi njegove uporabe v veliki meri odvisni od samega načina vpeljave. Vpeljavo SIOP komunikacijskega orodja je mogoče realizirati na več načinov, od zgolj deljenja informativnega gradiva med zaposlene do organizacije usposabljanj in kontinuirane evalvacije učinkov na ravni ocen zaposlenih in/ali izidov zdravstvenih storitev.
Razprava in sklep: Pregled literature potrjuje rezultate predhodnih študij, da komunikacijsko orodje SIOP s strukturiranjem komunikacije med člani zdravstvenega tima zmanjšuje tveganja za napake in s tem optimizira varnost pacientov, vendar so učinki odvisni od ustreznosti implementacije orodja.
Keywords: komunikacija v zdravstveni negi, varnost pacientov, orodje SIOP
Published in DKUM: 12.05.2022; Views: 973; Downloads: 176
 Full text (519,31 KB) |
2. Varnost pacientov skozi pogled zdravstvenega delavcaSanja Radujko, 2019, master's thesis Abstract: Zdravstvena dejavnost je področje z visokim tveganjem zaradi neželenih dogodkov, ki nastanejo kot posledica procesa zdravljenja in ne bolezni. Ugotoviti smo želeli stanje na področju varnosti pacientov skozi poglede zdravstvenih delavcev v zdravstveni negi in njihovo videnje le-tega v okviru timskega dela, komunikacije, pogostosti nastanka in sporočanja napak, odnosa med nadrejenimi in podrejenimi in ne nazadnje odgovornosti do pacientov.
Raziskava temelji na kvantitativni metodi dela. Izvedena je bila v dveh slovenskih bolnišnicah. Podatki so bili zbrani s strukturiranim AHRQ-vprašalnikom in lastnim delom vprašalnika. Vzorec je sestavljalo nekaj manj kot 400 medicinskih sester različne stopnje izobrazbe.
Večina respondentov vidi vzrok za ogrožanje varnosti pacientov v sistemu dela in ne v zdravstvenem osebju. Dobra četrtina anketiranih zdravstvenih delavcev je navedla, da je že kdaj naredila napako v škodo pacientu, kar so tudi priznali in zaradi tega bili šikanirani. Velika večina anketiranih zdarvstvenih delavcev meni, da je storjenih več napak, kot se jih dejansko prizna.
Kultura varnosti pacientov je kompleksen pojav, ki ne nastane čez noč, a moramo ozavestiti dejstvo, da lahko preprečimo marsikatero zdravstveno napako. Ugotovili smo, da je stanje varnosti pacientov ocenjeno s povprečno oceno 3,6, kar je nekje med sprejemljivo in zelo dobro, kar pa ne pomeni, da ne moremo stremeti k še boljšemu rezultatu.
Keywords: Varnost pacientov, odgovornost za napake, kakovost v zdravstvu, napake v zdravstvu, poročanje o varnostnih zapletih
Published in DKUM: 02.12.2019; Views: 1842; Downloads: 321
Full text (4,35 MB) |
3. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA Z NAZOGASTRIČNO SONDONejc Pečnik, 2016, undergraduate thesis Abstract: Nazogastrična sonda omogoča ustrezen način zagotavljanja prehranjenosti za mnoge paciente v bolnišnicah. Napačno vstavljena nazogastrična sonda ali sprememba njenega položaja med samo uporabo lahko povzroči resne poškodbe ali celo smrt pacienta. V diplomskem delu smo poudarili pomen zdravstvene nege, ki je potrebna pri pacientu z nazogastrično sondo, ter vlogo medicinske sestre pri izvajanju zdravstvene nege, vse to z namenom, da hranjenje po nazogastrični sondi postane najpogostejši in najbolj varen način enteralnega hranjenja. Predstavili smo hranjenje in pitje kot temeljno življenjsko aktivnost pri pacientih z nazogastrično sondo ter razloge za takšen način hranjenja, hkrati smo predstavili še pomen preverjanja položaja nazogastrične sonde in pravilnega rokovanja z njo pri pacientu. Uporabili smo deskriptivno metodo dela s pregledom domače in tuje strokovne literature, objavljene v obdobju med letom 2010 in letom 2015. Iskanje literature smo izvedli s pomočjo podatkovnih baz COBIB.SI, CINAHL, Medline, PubMed, Academic Search Complete. Kljub določenim tveganjem, ki obstajajo pri vstavljanju nazogastrične sonde, (dovolj zgodna) izbira takšnega načina hranjenja in pitja pri pacientu bistveno izboljša možnost za hitrejše okrevanje. Za maksimalen učinek uporabe nazogastrične sonde pri pacientu je seveda potrebno dosledno upoštevanje načel pravilnega rokovanja z nazogastrično sondo, pri čemer je še posebej pomembno preverjanje njenega položaja pred, med in po hranjenju ter skrb za brezhibno stanje in delovanje nazogastrične sonde z namenom, da tem bolj zmanjšamo, ali celo v celoti izničimo možnost zapletov, povezanih z njeno uporabo. Uporaba nazogastrične sonde za hranjenje je za mnoge paciente v bolnišnici vitalnega pomena, zato je pravilno razumevanje in dosledno upoštevanje načel varnega dajanja hrane, tekočine in zdravil preko nazogastrične sonde bistvenega pomena za zmanjšanje možnosti zapletov, ki so lahko povezani s sondami.
Keywords: enteralno hranjenje, nazogastrična sonda, zapleti, varnost pacientov, zdravstvena nega, medicinska sestra
Published in DKUM: 12.10.2016; Views: 8604; Downloads: 1183
Full text (1,21 MB) |
4. SPREMEMBE ZAZNAVANJA KULTURE VARNOSTI PACIENTOV V SPLOŠNI BOLNIŠNICI JESENICEZdenka Kramar, 2014, master's thesis Abstract: Izhodišče: Varnost pacientov mora biti prioriteta vsakega zaposlenega v zdravstvu, ki se srečuje z oskrbo pacientov ne glede na poklicno skupino in nivo delovanja.
Namen: Želeli smo primerjati stopnjo zaznavanja kulture varnosti pacientov pri zaposlenih v Splošni bolnišnici Jesenice med letoma 2010 in 2013.
Raziskovalna metodologija: Merski instrument je bil anketni vprašalnik Agencije za raziskave in kakovost zdravstvene obravnave. Vključenih je bilo 380 zaposlenih, vrnjenih 91 % anketnih vprašalnikov. Statistična analiza je bila narejena s programom IBM SPSS 20.0 (IBM Corp., Armonk, NY). Z opisno statistiko smo prikazali odstotke pozitivnih, nevtralnih in negativnih odgovorov. Hipoteze smo preučevali s testom hi-kvadrat. Vrednost p < 0,05 je določala mejo statistične pomembnosti. Velikost učinka smo določili s Cramerjevim V koeficientom.
Rezultati: Statistično pomembne razlike smo ugotovili tako pri skupni oceni pozitivnih odgovorov kulture varnosti pacientov med letoma 2013 (63,7 %) in 2010 (53,9 %), (χ2 = 4,991; p = 0,082, C – V 0,108) kot tudi pri podpori vrhnjega vodstva, pri učeči se organizaciji, pri podpori vodstva oddelka, pri povratni informaciji o napakah, pri timskem delu med bolnišničnimi oddelki, nekaznovalnem odzivu na napake ter ustreznosti števila in kompetentnosti zaposlenih. Statistično pomembne izboljšave smo ugotovili pri diplomiranih medicinskih sestrah, tehnikih zdravstvene nege in pri skupini drugih zaposlenih pri nekaznovalnem odzivu na napake in podpori vrhnjega vodstva. Pri tehnikih zdravstvene nege smo ugotovili statistično pomembno boljše rezultate pri timskem delu med bolnišničnimi enotami. Pri zdravnikih nismo ugotovili statistično pomembnih razlik. Statistično pomembne izboljšave smo ugotovili pri trditvi o podpori vrhnjega vodstva na internem, kirurškem oddelku, anesteziji, urgenci in na drugih manjših oddelkih. Statistično pomembno boljše rezultate smo ugotovili še pri naslednjih trditvah na posameznih oddelkih: kirurški oddelek – timsko delo med enotami, nekaznovalni odziv na napake, učeča se organizacija; urgenca – nekaznovalni odziv na napake; manjši oddelki – učeča se organizacija; anesteziološki oddelek – timsko delo med enotami. Na ginekološko-porodniškem in pediatričnem oddelku, na oddelku za radiologijo in v laboratoriju nismo našli statistično pomembnih izboljšav, saj so bile izhodiščne vrednosti v letu 2010 relativno visoke in je bilo zato izboljšave težje doseči.
Sklep: Ugotovili smo, da se je skupno zaznavanje kulture varnosti med letoma 2010 in 2013 v bolnišnici statistično pomembno izboljšalo, zaznane so izboljšave pri določenih sklopih, pa tudi pri poklicnih skupinah in oddelkih.
Keywords: kultura varnosti, napake v zdravstvu, varnost pacientov, bolnišnica, anketa
Published in DKUM: 02.12.2014; Views: 3054; Downloads: 610
Full text (2,27 MB) |
