1. Komunikacija in izražanje pomislekov o varnosti pacientaJulija Vigali, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: Varnost pacientov je ključna za sodobno zdravstveno varstvo, saj se osredotoča na preprečevanje napak pri zdravstveni oskrbi ter nenehno izboljševanje skozi učenje iz napak. Ključna komponenta varnosti je učinkovita komunikacija, saj lahko slaba vodi do resnih posledic, medtem ko dobra izboljšuje razreševanje težav in kakovost oskrbe. Izražanje pomislekov zdravstvenih delavcev o tveganjih je pomembno za izboljšanje varnosti pacientov.
Metode: V magistrskem delu smo izvedli kvantitativno raziskavo z uporabo anketiranja. Prilagodili smo in v slovenski jezik prevedli obstoječi vprašalnik Speaking Up about Patient Safety Questionnaire (SUPS-Q). Raziskava je zajemala medicinske sestre v splošni bolnišnici v severovzhodnem delu Slovenije.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da velika večina zaposlenih v zdravstvu pogosto izraža pomisleke o varnosti pacientov. Povečanje komunikacije in odpravljanje ovir, kot je neučinkovitost izražanja mnenj, je ključno za izboljšanje varnosti.
Razprava in zaključek: Visoka stopnja zavedanja in pripravljenosti zdravstvenih delavcev za ukrepanje v korist pacientov ter odprta komunikacija sta razvidni iz pogostega izražanja pomislekov, stalne pripravljenosti na opozarjanje ter rednega odkrivanja in izpostavljanja napak, vendar kljub dobrim praksam še vedno obstajajo neizkoriščene priložnosti za nadaljnje izboljšanje.
Keywords: komunikacija, izražanje pomislekov, varnost pacientov, zaposleni v zdravstvu
Published in DKUM: 17.01.2025; Views: 0; Downloads: 44
 Full text (995,66 KB) |
2. Usmerjenost triažnega procesa na skrb za pacienta in njegovo varnostZvonka Fekonja, 2024, doctoral dissertation Abstract: Izhodišča: Triaža na urgenci je dinamičen proces, kjer triažni zdravstveni strokovnjak analizira pacientovo zdravstveno stanje in določa stopnjo nujnosti obravnave, pri čemer se mora osredotočiti na skrbno ravnanje in zagotavljanje varnosti.
Namen: Raziskati kulturo varnosti in skrb za pacienta v triažnem procesu ter njuno povezavo z izvajanjem triažnega procesa pri urgentnem pacientu.
Metode: Izvedli smo dvostopenjski zaporedni pojasnjevalni načrt mešanih metod med zaposlenimi triažnimi zdravstvenimi strokovnjaki v 11 slovenskih urgentnih centrih med majem 2020 in julijem 2022. Kvantitativne podatke smo zbrali s pomočjo vprašalnikov ter analizirali z opisno in sklepno statistiko. V kvalitativnem delu smo uporabili metodo utemeljene teorije ter podatke pridobili z delno strukturiranimi intervjuji. Rezultate obeh faz smo povezali s pilarnim integracijskim procesom.
Rezultati: Identificirali smo sedem ključnih elementov: (1) usposobljenost in znanje, (2) delovni pogoji in okolje, (3) timska dinamika in sodelovanje, (4) skrb za pacienta, (5) triažni proces in sistem triažiranja, (6) značaj triažnih zdravstvenih strokovnjakov in (7) sinergija skrbi in varnosti.
Razprava in zaključki: Rezultati raziskave poudarjajo nujnost izboljšanja varnostne kulture v procesu triaže. Zaznavanja triažnih zdravstvenih strokovnjakov jasno kažejo, da je varnost pacientov neločljivo povezana z skrbnim ravnanjem med triažnim procesom in poudarjajo, da sta skrb za pacienta in njegovo varnost med procesom triaže prepletena.
Keywords: triaža, varnost pacientov, mešane metode, skrb, urgentna služba
Published in DKUM: 22.11.2024; Views: 0; Downloads: 63
Full text (4,65 MB) |
3. Učinkovitost SIOP komunikacijskega orodja v zdravstvenem timu pri zagotavljanju varnosti pacientovMelani Stojanova, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Učinkovita komunikacija v zdravstvenem timu zagotavlja izmenjavo vseh relevantnih informacij za ustrezno zdravstveno obravnavo pacienta ter je kritičnega pomena za zagotavljanje varnosti pacienta in preprečevanje negativnih zdravstvenih izidov. Komunikacijske napake so v komunikaciji med medicinskimi sestrami ter medicinskimi sestrami in zdravniki razmeroma pogoste ter povzročajo velik del neželenih dogodkov. Namen zaključnega dela je bil raziskati optimizacijo komunikacije zdravstvenega tima z vpeljavo komunikacijskega orodja SIOP.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, izvedli smo pregled in analizo literature. Literaturo smo pridobili iz podatkovnih baz PubMed, CINAHL, MEDLINE z v naprej določenimi vključitvenimi in izključitvenimi kriteriji. Potek zbiranja podatkov je predstavljen s PRISMA diagramom, zbrani podatki pa so sintetizirani z uporabo vsebinske analize.
Rezultati: Rezultati osmih izbranih raziskav kažejo, da je SIOP komunikacijsko orodje učinkovito sredstvo zagotavljanja varnosti pacientov, vendar so izidi njegove uporabe v veliki meri odvisni od samega načina vpeljave. Vpeljavo SIOP komunikacijskega orodja je mogoče realizirati na več načinov, od zgolj deljenja informativnega gradiva med zaposlene do organizacije usposabljanj in kontinuirane evalvacije učinkov na ravni ocen zaposlenih in/ali izidov zdravstvenih storitev.
Razprava in sklep: Pregled literature potrjuje rezultate predhodnih študij, da komunikacijsko orodje SIOP s strukturiranjem komunikacije med člani zdravstvenega tima zmanjšuje tveganja za napake in s tem optimizira varnost pacientov, vendar so učinki odvisni od ustreznosti implementacije orodja.
Keywords: komunikacija v zdravstveni negi, varnost pacientov, orodje SIOP
Published in DKUM: 12.05.2022; Views: 977; Downloads: 188
Full text (519,31 KB) |
4. Varnost pacientov skozi pogled zdravstvenega delavcaSanja Radujko, 2019, master's thesis Abstract: Zdravstvena dejavnost je področje z visokim tveganjem zaradi neželenih dogodkov, ki nastanejo kot posledica procesa zdravljenja in ne bolezni. Ugotoviti smo želeli stanje na področju varnosti pacientov skozi poglede zdravstvenih delavcev v zdravstveni negi in njihovo videnje le-tega v okviru timskega dela, komunikacije, pogostosti nastanka in sporočanja napak, odnosa med nadrejenimi in podrejenimi in ne nazadnje odgovornosti do pacientov.
Raziskava temelji na kvantitativni metodi dela. Izvedena je bila v dveh slovenskih bolnišnicah. Podatki so bili zbrani s strukturiranim AHRQ-vprašalnikom in lastnim delom vprašalnika. Vzorec je sestavljalo nekaj manj kot 400 medicinskih sester različne stopnje izobrazbe.
Večina respondentov vidi vzrok za ogrožanje varnosti pacientov v sistemu dela in ne v zdravstvenem osebju. Dobra četrtina anketiranih zdravstvenih delavcev je navedla, da je že kdaj naredila napako v škodo pacientu, kar so tudi priznali in zaradi tega bili šikanirani. Velika večina anketiranih zdarvstvenih delavcev meni, da je storjenih več napak, kot se jih dejansko prizna.
Kultura varnosti pacientov je kompleksen pojav, ki ne nastane čez noč, a moramo ozavestiti dejstvo, da lahko preprečimo marsikatero zdravstveno napako. Ugotovili smo, da je stanje varnosti pacientov ocenjeno s povprečno oceno 3,6, kar je nekje med sprejemljivo in zelo dobro, kar pa ne pomeni, da ne moremo stremeti k še boljšemu rezultatu.
Keywords: Varnost pacientov, odgovornost za napake, kakovost v zdravstvu, napake v zdravstvu, poročanje o varnostnih zapletih
Published in DKUM: 02.12.2019; Views: 1845; Downloads: 333
Full text (4,35 MB) |
5. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA Z NAZOGASTRIČNO SONDONejc Pečnik, 2016, undergraduate thesis Abstract: Nazogastrična sonda omogoča ustrezen način zagotavljanja prehranjenosti za mnoge paciente v bolnišnicah. Napačno vstavljena nazogastrična sonda ali sprememba njenega položaja med samo uporabo lahko povzroči resne poškodbe ali celo smrt pacienta. V diplomskem delu smo poudarili pomen zdravstvene nege, ki je potrebna pri pacientu z nazogastrično sondo, ter vlogo medicinske sestre pri izvajanju zdravstvene nege, vse to z namenom, da hranjenje po nazogastrični sondi postane najpogostejši in najbolj varen način enteralnega hranjenja. Predstavili smo hranjenje in pitje kot temeljno življenjsko aktivnost pri pacientih z nazogastrično sondo ter razloge za takšen način hranjenja, hkrati smo predstavili še pomen preverjanja položaja nazogastrične sonde in pravilnega rokovanja z njo pri pacientu. Uporabili smo deskriptivno metodo dela s pregledom domače in tuje strokovne literature, objavljene v obdobju med letom 2010 in letom 2015. Iskanje literature smo izvedli s pomočjo podatkovnih baz COBIB.SI, CINAHL, Medline, PubMed, Academic Search Complete. Kljub določenim tveganjem, ki obstajajo pri vstavljanju nazogastrične sonde, (dovolj zgodna) izbira takšnega načina hranjenja in pitja pri pacientu bistveno izboljša možnost za hitrejše okrevanje. Za maksimalen učinek uporabe nazogastrične sonde pri pacientu je seveda potrebno dosledno upoštevanje načel pravilnega rokovanja z nazogastrično sondo, pri čemer je še posebej pomembno preverjanje njenega položaja pred, med in po hranjenju ter skrb za brezhibno stanje in delovanje nazogastrične sonde z namenom, da tem bolj zmanjšamo, ali celo v celoti izničimo možnost zapletov, povezanih z njeno uporabo. Uporaba nazogastrične sonde za hranjenje je za mnoge paciente v bolnišnici vitalnega pomena, zato je pravilno razumevanje in dosledno upoštevanje načel varnega dajanja hrane, tekočine in zdravil preko nazogastrične sonde bistvenega pomena za zmanjšanje možnosti zapletov, ki so lahko povezani s sondami.
Keywords: enteralno hranjenje, nazogastrična sonda, zapleti, varnost pacientov, zdravstvena nega, medicinska sestra
Published in DKUM: 12.10.2016; Views: 8608; Downloads: 1258
Full text (1,21 MB) |
6. SPREMEMBE ZAZNAVANJA KULTURE VARNOSTI PACIENTOV V SPLOŠNI BOLNIŠNICI JESENICEZdenka Kramar, 2014, master's thesis Abstract: Izhodišče: Varnost pacientov mora biti prioriteta vsakega zaposlenega v zdravstvu, ki se srečuje z oskrbo pacientov ne glede na poklicno skupino in nivo delovanja.
Namen: Želeli smo primerjati stopnjo zaznavanja kulture varnosti pacientov pri zaposlenih v Splošni bolnišnici Jesenice med letoma 2010 in 2013.
Raziskovalna metodologija: Merski instrument je bil anketni vprašalnik Agencije za raziskave in kakovost zdravstvene obravnave. Vključenih je bilo 380 zaposlenih, vrnjenih 91 % anketnih vprašalnikov. Statistična analiza je bila narejena s programom IBM SPSS 20.0 (IBM Corp., Armonk, NY). Z opisno statistiko smo prikazali odstotke pozitivnih, nevtralnih in negativnih odgovorov. Hipoteze smo preučevali s testom hi-kvadrat. Vrednost p < 0,05 je določala mejo statistične pomembnosti. Velikost učinka smo določili s Cramerjevim V koeficientom.
Rezultati: Statistično pomembne razlike smo ugotovili tako pri skupni oceni pozitivnih odgovorov kulture varnosti pacientov med letoma 2013 (63,7 %) in 2010 (53,9 %), (χ2 = 4,991; p = 0,082, C – V 0,108) kot tudi pri podpori vrhnjega vodstva, pri učeči se organizaciji, pri podpori vodstva oddelka, pri povratni informaciji o napakah, pri timskem delu med bolnišničnimi oddelki, nekaznovalnem odzivu na napake ter ustreznosti števila in kompetentnosti zaposlenih. Statistično pomembne izboljšave smo ugotovili pri diplomiranih medicinskih sestrah, tehnikih zdravstvene nege in pri skupini drugih zaposlenih pri nekaznovalnem odzivu na napake in podpori vrhnjega vodstva. Pri tehnikih zdravstvene nege smo ugotovili statistično pomembno boljše rezultate pri timskem delu med bolnišničnimi enotami. Pri zdravnikih nismo ugotovili statistično pomembnih razlik. Statistično pomembne izboljšave smo ugotovili pri trditvi o podpori vrhnjega vodstva na internem, kirurškem oddelku, anesteziji, urgenci in na drugih manjših oddelkih. Statistično pomembno boljše rezultate smo ugotovili še pri naslednjih trditvah na posameznih oddelkih: kirurški oddelek – timsko delo med enotami, nekaznovalni odziv na napake, učeča se organizacija; urgenca – nekaznovalni odziv na napake; manjši oddelki – učeča se organizacija; anesteziološki oddelek – timsko delo med enotami. Na ginekološko-porodniškem in pediatričnem oddelku, na oddelku za radiologijo in v laboratoriju nismo našli statistično pomembnih izboljšav, saj so bile izhodiščne vrednosti v letu 2010 relativno visoke in je bilo zato izboljšave težje doseči.
Sklep: Ugotovili smo, da se je skupno zaznavanje kulture varnosti med letoma 2010 in 2013 v bolnišnici statistično pomembno izboljšalo, zaznane so izboljšave pri določenih sklopih, pa tudi pri poklicnih skupinah in oddelkih.
Keywords: kultura varnosti, napake v zdravstvu, varnost pacientov, bolnišnica, anketa
Published in DKUM: 02.12.2014; Views: 3055; Downloads: 617
Full text (2,27 MB) |
