| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
ANALIZA VARNOSTNIH MEHANIZMOV GRAVITACIJSKIH INFUZIJSKIH SISTEMOV
Marko Hancman, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo raziskali varnostne mehanizme gravitacijskih infuzijskih sistemov. Ugotovili smo, da obstajajo regulatorji pretoka, mehanizmi za preprečevanje prisotnosti zraka v sistemu in filtri. V simulacijskem in laboratorijskem okolju smo testirali nekatere varnostne mehanizme. Rezultati so pokazali, da določeni infuzijski sistemi, ko se praznijo, preprečujejo vdor zraka. Pri sistemih z regulatorji pretoka smo ugotovili manjša odstopanja od deklariranih pretokov. Venska kanila 14 gauge z deklariranim pretokom 270 mililitrov na minuto je prepuščala le 131±3 mililitrov na minuto. Pri infuziji plastenke pod tlakom (300 mmHg) smo skozi kanilo dosegli 289±3 mililitre na minuto. V nujnih stanjih pri hitrem nadomeščanju tekočin priporočamo uporabo takšne infuzije pod tlakom.
Keywords: Infuzijski sistemi, simulacije, varnost pacienta.
Published: 06.08.2010; Views: 1769; Downloads: 513
.pdf Full text (6,67 MB)

2.
ANALIZA PREDAJE PACIENTOV IN UVEDBA STANDARDIZIRANEGA ORODJA ZA ZAGOTAVLJANJE VARNE IN USPEŠNE PREDAJE PACIENTOV
Katja Vrankar, 2013, master's thesis

Abstract: Izhodišča: S predajo pacienta dosežemo timski pristop dela, specializirano oskrbo in nepretrgano zdravstveno obravnavo. Namen: Z raziskavo smo napravili posnetek stanja predaje pacientov v terciarni ustanovi ter na podlagi ugotovitev uvedli izboljšave. Raziskovalna metodologija: Vzorec v prvem delu raziskave je zajemal 9 medicinskih sester, vodje tima, kot instrument zbiranja podatkov smo uporabili polstrukturirane individualne intervjuje. V drugem delu raziskave smo zbirali podatke v treh fazah, kot instrumentarij smo uporabili: 1. anketni vprašalnik o predaji pacientov; vzorec je zajemal 30 anketirancev; 2. seznam nabora podatkov za primerjavo s 60 dokumentacijami pacientov; 3. anketni vprašalnik o SIOP komunikacijskem orodju; vzorec je bil enak kot v prvem delu raziskave. Statistična analiza je bila napravljena s programom SPSS 18. Numerične spremenljivke smo predstavili s povprečno vrednostjo in standardnim odklonom, kategorične spremenljivke z absolutnim številom in odstotkom. Razlike med spremenljivkami smo analizirali s Studentovim t-testom in hi-kvadrat testom. Za preverjanje razlike med skupinami smo uporabili eno faktorsko analizo variance. Rezultati: Formulirali smo glavno kategorijo: ustvarjanje uspešne in varne predaje pacientov, 4 podkategorije: dejavniki uspešne predaje pacientov, dejavniki neuspešne predaje pacientov, razvijanje uspešne predaje pacientov in vzroki za nastanek skorajšnjih napak pri predaji pacientov ter 25 kod. Najpogosteje se je izvajala predaja pacientov med izmenami (PV = 4,7), vključevale so se »sproti posodobljene« informacije (PV = 4,9) o stanju pacienta. Dokumentacija je obstajala le v skupini premeščenih pacientov pri podatkih nekaterih meritev in je bila v skladu z našimi pričakovanji (p < 0,05). Pri drugih podatkih smo našli statistično pomembno slabše rezultate od naših pričakovanj. Preiskovanci so z (t = 8,000; p < 0,001) višjim povprečjem ocenili SIOP poročilo (PV = 5,0) kot učinkovito komunikacijsko orodje glede na metodo prostega pripovedovanja (PV = 3,2) in s statistično pomembno (t = 10,539; p < 0,001) višjim povprečjem ocenili SIOP poročilo (PV = 5,0) kot učinkovito orodje za preverjanje ustno prejetih informacij glede na metodo prostega pripovedovanja (PV = 2,9). Sklep: Ugotovili smo, da preiskovanci z dosedanjim načinom predaje pacienta niso bili zadovoljni, dokumentacija predaje pacientov je bila pomanjkljiva. Uvedli smo predajo ob pacientu in SIOP poročilo.
Keywords: predaja pacienta, kakovost, varnost, uvajanje izboljšav, SIOP komunikacijsko orodje
Published: 06.08.2013; Views: 2037; Downloads: 564
.pdf Full text (2,55 MB)

3.
Analiza vpliva tehnoloških dejavnikov na delovanje sistema za inhalacijsko sedacijo »AnaConDa«
Igor Karnjuš, 2017, doctoral dissertation

Abstract: Uvod: Pri uporabi sistema za inhalacijsko sedacijo AnaConDaTM (ACD, Sedana Medical, Uppsala, Švedska) lahko tehnološki dejavniki vplivajo na njegovo delovanje. Med sedacijo bolnika z uporabo tekočega hlapnega anestetika lahko v brizgalki nastane plinski mehurček in zaradi njega pojav autopumpinga. Namen raziskave je bil preučiti, kako izpostavljenost tekočega anestetika viru toplote, način shranjevanja hlapnega anestetika, prisotnost plinskega mehurčka v ACD-brizgalki in gravitacija vplivajo na pojav autopumpinga. Dodatno smo želeli ugotoviti, kako dihalni minutni volumni (MV), predvsem enkratni dihalni volumen (Vt), in hitrost pretoka tekočega anestetika vplivajo na izgube hlapnega anestetika iz dihalnega sistema pri uporabi ACD. Metode: Pojav autopumpinga z uporabo ACD-sistema smo testirali in vitro na štirih različnih skupinah brizgalk z dvema hlapnima anestetikoma (izofluran in sevofluran): hlapni anestetik, shranjen na sobni temperaturi ali temperaturi hladilnika, z ali brez prisotnosti plinskega mehurčka v brizgalki. Tekoči hlapni anestetik smo v ACD-sistem dovajali s pomočjo infuzijske črpalke s konstantno hitrostjo pretoka in ga ogrevali postopoma, dokler na površini brizgalke nismo dosegli temperature 50 °C. Vpliv gravitacije smo testirali ločeno, pri višinah infuzijske črpalke ± 30 cm in ± 60 cm glede na višino ACD-sistema. Med eksperimentom smo opazovali spremembe v koncentracijah hlapnega anestetika v izdihanem zraku (Fet, v vol %). Za ugotavljanje izgub hlapnega anestetika skozi filter ACD-sistema smo dodatni analizator dihalne zmesi umestili na ekspiratorno cev dihalnega sistema takoj za Y-konektom. Rezultati: Do autopumpinga je prišlo le v skupinah z začetnim plinskim mehurčkom, pri obeh hlapnih anestetikih. V teh primerih so se vrednosti Fet povečevale z naraščanjem velikosti plinskega mehurčka (ΔFet pri izofluranu = +2,5–4,2 vol %; pri sevofluranu = +0,9–2,3 vol %). V skupinah brez začetnega plinskega mehurčka so pri obeh hlapnih anestetikih vrednosti Fet ostale stabilne med celotnim eksperimentom (ΔFet = +0,1–0,3 vol %). S spremembo višine infuzijske črpalke so se vrednosti Fet le prehodno spreminjale za ± 0,1 vol %. Izgube hlapnega anestetika iz dihalnega sistema so bile pri vrednostih Fet 0,9 vol % minimalne (< 0,1 vol %), pri vrednostih Fet > 0,9 vol %, pa so izgube naraščale v odvisnosti od hitrosti pretoka tekočega anestetika in Vt. Zaključki: Na pojav autopumpinga vplivata predvsem izpostavljenost tekočega anestetika viru toplote in prisotnost plinskega mehurčka v ACD-brizgalki. Zatorej je potrebno pred pričetkom sedacije z ACD-sistemom iz brizgalke odstraniti vse vidne plinske mehurčke in odstraniti vire toplote. Na izgube hlapnega anestetika iz dihalnega sistema vplivajo zlasti vrednosti Fet in MV oz. Vt.
Keywords: AnaConDa, hlapni anestetiki, inhalacijska sedacija, varnost pacienta, enota intenzivne terapije
Published: 17.11.2017; Views: 827; Downloads: 149
.pdf Full text (5,08 MB)

4.
Numerične veščine in sposobnost računanja odmerkov zdravil študentov zdravstvene nege
Gregor Romih, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Teoretično izhodišče: Aplikacija zdravil predstavlja najzahtevnejšo kompetenco medicinskih sester, zato je pomembno, da imajo ustrezne numerične veščine in sposobnosti za računanje odmerkov zdravil. Numerične veščine so temeljnega pomena za študente, saj lahko zaradi pomanjkanja znanja, napake v povezavi z zdravili nastanejo že med kliničnim usposabljanjem študenta. Zato je bil namen zaključnega dela raziskati numerične veščine in sposobnost računanja odmerkov zdravil med študenti zdravstvene nege. Metodologija raziskovanja: Zaključno delo je temeljilo na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Podatke smo zbirali z anketnim vprašalnikom, pri tem pa zajeli priložnostni vzorec študentov zdravstvene nege (n = 242). Za analizo in prikaz rezultatov smo uporabili metodo deskriptivne statistike. Rezultati: V povprečju so študenti računski del anketnega vprašalnika rešili s 74,1 % uspešnostjo, kar predstavlja so oceno zadostno (6). Stopnja uspešnosti pri nalogah iz numeričnih veščin je znašala 83,0 %, pri nalogah iz računanja odmerkov zdravil pa 38,8 %. Največ napak pri računanju odmerka zdravila se je pojavilo pri računanju urnega pretoka zdravila. Študenti pa so na podlagi anketnega vprašalnika poročali, da jih pri računanju odmerkov zdravil, najbolj ovira nečitljiva zdravnikova pisava. Razprava: Rezultati raziskave so pokazali, da imajo študenti dobro znanje numeričnih veščin in pomanjkljivo znanje pri računanju odmerkov zdravil, kar je skladno z ugotovitvami drugih avtorjev. Numerične veščine so temeljnega pomena za računanje odmerkov zdravil, saj je zaradi nepravilno izračunanega odmerka zdravila, lahko ogrožena pacientova varnost. Pomanjkljivo znanje numeričnih veščin in računanja odmerkov zdravil predstavlja novo raziskovalno področje z namenom izboljšati in odpraviti težave v izobraževanju in izboljšati kakovost zdravstvene nege.
Keywords: znanje, splošna matematika, aplikacija terapije, določanje doze, varnost pacienta, študij
Published: 24.05.2019; Views: 985; Downloads: 375
.pdf Full text (813,51 KB)

5.
Komunikacija in priprava pacienta na planiran operativni poseg ter njegove pravice
Maja Zapušek, 2020, master's thesis

Abstract: Izhodišča: Komunikacija in priprava pacienta na planiran operativni poseg ter njegove pravice so ključni del dobre priprave pacienta na operativni poseg in zdravljenje po njem. Namen magistrskega dela je opisati komunikacijo in pripravo pacienta na planiran operativni poseg ter njegove pravice in dolžnosti. Metode: Raziskava magistrskega dela je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Izvedli smo deskriptivno študijo. Uporabili smo inferenčno statistično metodo in deskriptivno statistično metodo. Rezultati: Rezultati so pokazali, da med spremenljivkama elementi komunikacije in varnostjo pacienta obstaja močna pozitivna povezanost (rs = 0,796; p < 0,001). Med spremenljivkama elementi komunikacije in upoštevanje pravic pacientov prav tako obstaja pozitivna povezanost (rs = 0,739; p < 0,001). Mann-Whitney test je pokazal, da ni statistično pomembnih razlik med predhodnimi operacijami in informiranostjo pacienta. Ugotavljamo tudi, da so pacienti, stari do 40 let, v povprečju višje ocenili upoštevanje pravic kot pacienti, starejši od 40 let (U = −2,077; p = 0,038), in da pacienti z osnovnošolsko, poklicno in srednješolsko izobrazbo v povprečju nižje ocenjujejo upoštevanje dolžnosti kot pa pacienti, ki imajo višješolsko izobrazbo in več (U = −2,693; p = 0,007). Diskusija in zaključek: Pomembna kazalnika dobre priprave pacienta na planiran operativni poseg sta dobra komunikacija in poznavanje pravic in dolžnosti pacienta. Ključni pokazatelji so dobra psihična in fizična priprava pacienta in dobro poznavanje samega postopka zdravljenja.
Keywords: spoštovanje, informiranje, zaupanje, varnost, psihična in fizična priprava pacienta, pojasnilna dolžnost, pravice.
Published: 19.02.2020; Views: 404; Downloads: 109
.pdf Full text (1,24 MB)

Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica