1. Izzivi javne varnosti v lokalni skupnostiBećir Kečanović, 2025, published scientific conference contribution Abstract: Na izzive javne varnosti v lokalni skupnosti opozarja kriminalitetna politika države, opredeljena z »Resolucijo o preprečevanju in zatiranju kriminalitete 2024-2028 (ReNPPZK24–28)« (2024). Z oceno o poslabšanju javne varnosti »ReNPPZK24–28« (2024) hkrati opozarja na skrb vzbujajoč primanjkljaj demokratične in varnostne kulture. Ker s tem neizogibno pada še zaupanje v javne institucije in pripravljenost ljudi, da na demokratičen način sodelujejo z institucionalnimi nosilci javne varnosti, se ponekod v lokalnih skupnostih nagibajo k vigilantizmu. Ministrstvo za notranje zadeve in policija temu upravičeno nasprotujeta, vendar rešitev, o katerih v svojih zavezujočih priporočilih govori »ReNPPZK24–28« (2024), (za zdaj) ni na obzorju. Namesto da delujejo usklajeno, tako kot z načelom koherentnosti zahteva krovna politika države o nacionalni varnosti Republike Slovenije, si organi lokalne samouprave in državni organi na očeh javnosti naslavljajo očitke o neučinkovitosti.
Keywords: javna varnost, lokalna skupnost, demokratični deficit, deliberativna demokracija, vključujoča družba
Published in DKUM: 04.12.2025; Views: 0; Downloads: 0
 Link to file |
2. Analiza kompetenc za celovito upravljanje varnosti v lokalnih skupnostih v SlovenijiBranko Lobnikar, 2025, published scientific conference contribution Abstract: Namen prispevka je razviti nabor kompetenc za celovito upravljanje varnosti v lokalnih skupnostih ter utemeljiti potrebo po jasno določeni, profesionalizirani vlogi občinskega/urbanega varnostnega menedžerja, ki usklajuje delovanje pluralnih institucij policijske dejavnosti v lokalnem okolju. Glavne ugotovitve pilotne študije kažejo, da so za uspešnost delovanja občinskega varnostnega menedžerja ključni medinstitucionalna koordinacija, dobro poznavanje pravnega in institucionalnega okvira ter zmožnost kriznega vodenja in učinkovitega komuniciranja. Pomembno mesto zasedata tudi strateško načrtovanje preventivnih ukrepov in razumevanje lokalnega konteksta ter vidikov varovanja zasebnosti. Med področji, ki zahtevajo dodatno krepitev, se izpostavljajo kibernetska varnost, sistematična raba kazalnikov uspešnosti, načela oblikovanja varnega prostora ter projektno in finančno vodenje. Študija je potrdila pretekle ugotovitve o pomenu »jedrnih« kompetenc občinskega varnostnega menedžerja, poudarila pa je tudi potrebo po njihovi nadgradnji s projektno-procesnimi ter analitično-podatkovnimi kompetencami.
Keywords: občinski varnostni menedžer, urbani varnostni menedžer, varnost, kompetence, Slovenija
Published in DKUM: 04.12.2025; Views: 0; Downloads: 0
Link to file |
3. Pomen lokalno trajnostne oskrbe s hrano za zagotavljanje prehranske varnostiElizabeta Mičović, 2025, published scientific conference contribution Abstract: Zagotavljanje ustreznih količin kakovostne in varne hrane, dostopne vsem, je temelj prehranske varnosti in javnega zdravja. Pomembnost lokalno trajnostne oskrbe, kratkih verig dobave in samooskrbe zdravju koristne hrane poudarjata tudi prehranska in skupna kmetijska politika. Pravočasno obvladovanje vseh prepoznanih tveganj, še posebej ob kriznih situacijah in ogrožanju prehranske varnosti, krepi sisteme lokalno trajnostne oskrbe s hrano. Ključno vlogo pri tem ima sodelovanje vseh deležnikov v prehrambni verigi: pridelovalci hrane, živilskopredelovalna industrija, trgovine, javni ponudniki prehrane, pristojni državni organi in potrošniki. Lokalno trajnostna oskrba ima tudi širši, družbeni pomen ‒ večja potrošnja lokalnih pridelkov in proizvodov ustvarja nova delovna mesta, omogoča ohranjanje in razvoj podeželja ter lokalnih skupnosti. Prispevek predstavlja pomen lokalno trajnostne oskrbe s kmetijskimi pridelki in proizvodi na prehransko varnost in sisteme samooskrbe v Sloveniji. Poudarek je na izzivih, predvidenih tveganjih in sprejetih ukrepih za obvladovanje tveganj ter izboljšanje razmer na tem področju.
Keywords: prehranska varnost, lokalno trajnostna oskrba, samooskrba, obvladovanje tveganj v kmetijstvu, razvoj podeželja
Published in DKUM: 04.12.2025; Views: 0; Downloads: 0
Link to file |
4. Med strahom in kontrolo – zaznavanje osebne varnosti med mladimi odraslimiVanja Erčulj, 2025, published scientific conference contribution Abstract: Raziskave na temo osebne varnosti so pokazale tridimenzionalno strukturo zaznavanja osebne varnosti: občutek varnosti v vsakodnevnem življenju, strah pred kriminaliteto in zaupanje v lastne sposobnosti zagotavljanja osebne varnosti. Cilj naše raziskave se je osredotočal na zaznavanje osebne varnosti med mladimi odraslimi in vire ogrožanja le-te. Marca 2025 je bila izvedena kvalitativna raziskava s polstrukturiranimi intervjuji, ki je vključevala 28 mladih odraslih, starih med 20 in 24 let. Izkaže se, da intervjuvanci osebno varnost razumejo kot občutek varnosti v določenem okolju, ki združuje fizični, čustveni in kognitivni vidik. V vsakodnevnem življenju se počutijo varne, večji občutek nevarnosti je prisoten ponoči, še posebno v urbanih okoljih pri uporabi javnega prevoza in v nočnih klubih. Viri ogrožanja se razlikujejo, glede na tip okolja. Ženske se počutijo manj varne od moških in bolj uporabljajo tehnike izogibanja nevarnostim.
Keywords: osebna varnost, občutek varnosti, strah pred kriminaliteto, intervju, mladi odrasli
Published in DKUM: 04.12.2025; Views: 0; Downloads: 0
Link to file |
5. Trajnostna mobilnost in prometna varnost na lokalni ravniMarjan Lep, Matej Moharić, 2025, published scientific conference contribution Abstract: Prispevek obravnava prometno varnost kot integralni element trajnostne mobilnosti v urbanem okolju, s posebnim poudarkom na vplivu hitrosti osebnega motornega prometa in na (subjektivnem) občutku varnosti prebivalcev. Na podlagi anket, prometnih podatkov in prostorskih analiz, ki se zbirajo v procesu Občinske celostne prometne strategije Mestne občine Maribor, se v prispevku prikaže razkorak med strokovno zastavljenimi cilji in zaznavami uporabnikov prostora. Čeprav so bile izvedene številne tehnične in infrastrukturne izboljšave, prebivalci okolja pogosto ne ocenjujejo kot dovolj varnega, kar zavira modalni prehod k hoji, kolesarjenju in javnemu prevozu. Prispevek sklene poudarek na javni sprejemljivosti ukrepov, doslednem spremljanju kazalnikov in dolgoročnih vedenjskih spremembah kot ključnih pogojih za trajno izboljšanje prometne varnosti v mestih.
Keywords: trajnostna mobilnost, prometna varnost, občutena varnost, umirjanje prometa, prometno načrtovanje
Published in DKUM: 04.12.2025; Views: 0; Downloads: 0
Link to file |
6. Varnost in odgovornost za nesreče na smučiščih – pregled predpisov, pravil, statističnih podatkov in izbrane sodne prakseBenjamin Flander, 2025, published scientific conference contribution Abstract: Smučanje in deskanje na snegu predstavljata pomemben del športne in turistične ponudbe v alpskih in drugih gorskih državah, pri čemer kljub razvoju infrastrukture, nadzora in preventivnih ukrepov nesreče na smučiščih niso redkost. Prispevek obravnava pravno ureditev zagotavljanja varnosti na slovenskih smučiščih in pravne posledice nesreč pri (rekreacijskem) smučanju in deskanju. Analizirani so pravni viri in pravila Mednarodne smučarske in deskarske zveze (FIS), statistika nesreč ter primeri iz sodne prakse, ki osvetljujejo standarde dolžne skrbnosti in odgovornost organizatorjev smučišč ter posameznih smučarjev in deskarjev. Poseben poudarek je namenjen vprašanju zavarovanja odgovornosti.
Keywords: smučišča, varnost, odgovornost za nesreče, sodna praksa, Slovenija
Published in DKUM: 04.12.2025; Views: 0; Downloads: 0
Link to file |
7. Mikrobiološke spremembe pri zorenju in sladiščenju salam z znižano vsebnostjo nitritov iz mesa pasme krškopoljski prašič : magistrsko deloLaura Štebih, 2025, master's thesis Abstract: Proizvodnja suhih fermentiranih salam predstavlja eno najstarejših oblik konzerviranja mesa, ki temelji na procesu fermentacije in ustreznem zorenju. Ključni tehnološki aditivi, uporabljeni v procesu izdelave, so nitriti in nitrati, katerih vloga je večplastna – od zagotavljanja značilnih senzoričnih lastnosti izdelkov do inhibicije rasti neželenih mikroorganizmov. Kljub temu njihova uporaba v prehranski industriji že vrsto let vzbuja pozornost zaradi možne tvorbe nitrozaminov, ki so potencialno zdravju škodljive spojine. V raziskavi smo preučevali vpliv različnih koncentracij dodanega nitrita (0 %, 50 % in 100 %) na mikrobiološko časovno dinamiko pri shranjevanju fermentiranih salam iz mesa krškopoljskega prašiča. Analizirali smo prisotnost in rast izbranih skupin mikroorganizmov: Pseudomonas spp., Staphylococcus aureus, Clostridium perfringens, mlečnokislinskih bakterij, Enterobacteriaceae, Listeria monocytogenes, Salmonella spp. ter skupno število mikroorganizmov. Poleg tega smo ocenjevali tudi vpliv skladiščenja pri različnih temperaturah (4 °C, 12 °C in 20 °C) na mikrobiološke spremembe. Rezultati so pokazali, da je bilo število mikroorganizmov v večini vzorcev višje v salamah z nižjo vsebnostjo nitritov, vendar to ni bistveno vplivalo na mikrobiološko varnost in kakovost salam. Ugotovili smo tudi, da je bilo skupno število mikroorganizmov praviloma nižje pri salamah, hranjenih pri višjih temperaturah.
Keywords: klobase, nitrat, nitrit, bakterije, varnost hrane
Published in DKUM: 01.12.2025; Views: 0; Downloads: 0
 Full text (2,35 MB) |
8. VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU ZAPOSLENIH NA VARSTVENO-DELOVNEM CENTRU POLŽ MARIBORZala Rojs, Sonja Treven, 2025, master's thesis Abstract: Delo obravnava varnost in zdravje pri delu v VDC Polž Maribor med zaposlenimi
s poudarkom na fizičnih ter psihosocialnih tveganjih, varnostni klimi, usposobljenosti in
podpori vodenja. Podatki zaposlenih (N = 50; 86 % žensk; M_starost = 45,7 leta; M_staž
= 9,2 leta) kažejo zmerno izpostavljenost fizičnim tveganjem (M = 2,81/5) ob hkrati
visoko ocenjeni usposobljenosti (M = 4,61) in razpoložljivosti ter uporabi osebne zaščitne
opreme (M = 4,69). Varnostna klima je pozitivna (M = 3,87), zaznana avtonomija
(M = 4,14), podpora nadrejenih (M = 4,24) in splošno zadovoljstvo z delom (M = 4,38) so
visoki, občutka preobremenjenosti in delovne negotovosti pa nizka (M = 1,72; M = 1,89).
Kljub temu približno petina zaposlenih poroča o pogostem stresu ali znakih izgorelosti
(≈ 22 %), med najpogostejšimi izzivi pa se pojavljajo dvigovanje bremen, pomanjkanje
časa za odmore in čustvena obremenitev pri delu z uporabniki (pretežno srednje
izraženo). Sklepno rezultati nakazujejo, da so programi usposabljanja in OZO močna
stran sistema, dodatni napredek pa je smiselno usmeriti v ergonomijo (rokovanje z
bremeni), organizacijo odmorov ter kadrovsko in supervizijsko podporo z utrjevanjem
učeče se varnostne kulture ter odprte komunikacije za zmanjšanje preostalih tveganj.
Keywords: varnost pri delu, zdravje pri delu, varstveno-delovni center, varnost in
zdravje zaposlenih na delovnem mestu.
Published in DKUM: 28.11.2025; Views: 0; Downloads: 1
Full text (1,51 MB) |
9. Varnost študentov Univerze v MariboruGorazd Meško, Mojca Tancer Verboten, Rok Hacin, 2025, published scientific conference contribution Abstract: Varnost študentov predstavlja predpogoj za uspešno izvajanje študijskega procesa na fakultetah. V prispevku predstavljamo rezultate pilotne študije o občutkih varnosti in zaznavah problemov pri študentih Univerze v Mariboru. Rezultati spletnega anketiranja, ki je potekalo v juliju in avgustu 2025, so pokazali, da je bil le manjši delež anketirancev žrtev kaznivih dejanj. Hkrati so študenti izpostavili, da so odnosi z drugimi študenti in profesorji dobri. Študenti zaznavajo več varnostnih problemov v kraju, kjer študirajo, in študentskih domovih, kot pa na samih fakultetah. Kot najpogostejšo obliko varnostnega problema na vseh omenjenih lokacijah so navedli prisotnost drog. Študenti so ocenili, da bi bile posledice viktimizacije s kriminaliteto za njih resne, predvsem pri kaznivih dejanjih z elementi spolnega in/ali fizičnega nasilja.
Keywords: varnost, kriminaliteta, študenti, fakultete, Univerza v Mariboru
Published in DKUM: 28.11.2025; Views: 0; Downloads: 0
Full text (301,28 KB)
This document has many files! More... |
10. Povezava transformacijskega vodenja z varnostjo pacientov kot kazalnikom kakovosti v zdravstveninih organizacijahMaja Veingerl, 2025, master's thesis Abstract: Uvod: Transformacijsko vodenje je ključno pri oblikovanju varnega delovnega okolja v zdravstvenih organizacijah, saj motivira zaposlene, krepi sodelovanje in vpliva na varnost pacientov kot kazalnik kakovosti. Namen magistrskega dela je bil raziskati povezavo med tem stilom vodenja in varnostjo pacientov ter osvetliti njegov vpliv, prednosti, omejitve in vlogo vodij pri oblikovanju varnostne kulture.
Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda s tematsko analizo in sistematičnim pregledom literature v bazah PubMed, CINAHL, SAGE in Google Učenjak. Med letoma 2015–2025 je bilo identificiranih 1630 zadetkov. Pri pregledu je bil uporabljen PRISMA diagram, metodološka kakovost pa ocenjena z JBI orodjem.
Rezultati: Končna analiza je vključevala devet raziskav. Ugotovljena je bila glavna tema »Transformacijsko vodenje kot pot do varne in kakovostne oskrbe«, z osrednjimi podtemami: ugodni pogoji za medicinske sestre, izboljšani varnostni kazalniki ter izidi zdravljenja in oskrbe.
Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da je transformacijsko vodenje povezano s kulturo varnosti in zadovoljstvom zaposlenih ter spodbuja trajnostno kakovost zdravstvene oskrbe. Na podlagi ugotovitev se priporoča krepitev transformacijskega vodenja kot ključnega pristopa za izboljšanje varnostne kulture in zmanjševanje tveganj za paciente.
Keywords: transformacijsko vodenje, varnost pacienta, zdravstvene organizacije
Published in DKUM: 18.11.2025; Views: 0; Downloads: 12
Full text (848,90 KB) |
