1. Vizualna pozornost voznika na prometno okolje in dogajanje ob prisotnosti motenj znotraj vozilaTina Cvahte Ojsteršek, 2021, doctoral dissertation Abstract: Voznik je ključni del prometnega sistema in glavni razlog za nastanek prometne nesreče, saj lahko v veliki večini vzrok za kritične situacije v prometu najdemo na strani voznika. Motnje, ki vplivajo na voznika med vožnjo, so vedno večja težava. Pri sprejemanju informacij o prometnem okolju in dogajanju predstavlja vizualna pozornost najpomembnejši kanal pridobivanja relevantnih informacij, zato so motnje voznika, ki vplivajo na njegovo vizualno zaznavanje ali procesiranje vizualnih informacij, najpomembnejše z vidika zagotavljanja in ohranjanja varnosti vožnje.
Glavni cilj doktorske naloge je bil analizirati in med seboj primerjati 15 potencialnih motenj vizualne pozornosti voznika, ki se pojavljajo znotraj vozila. S tem smo zapolnili raziskovalno vrzel, ki je temeljila predvsem na pomanjkanju raziskav, ki bi omogočale medsebojno primerjavo vpliva motenj vizualne pozornosti na iste osebe in ki bi istočasno z enako metodologijo preverjala večji nabor motenj znotraj vozila. Raziskava je potekala tako, da smo na podlagi ugotovitev obsežnega pregleda literature zasnovali in izvedli terenski eksperiment, kjer smo 23 udeleženih voznikov v realnem okolju izpostavili 15 motnjam znotraj vozila, ki so povezane z uporabo mobilnega telefona (prostoročno ali običajno), iskanjem stvari v avtomobilu ali nastavljanjem ali upravljanjem s sistemi v avtomobilu. Ob tem smo snemali njihovo vidno polje in z napravo za sledenje pogledu ugotavljali njihovo smer gledanja. S tem smo po obdelavi podatkov o smeri gledanja med vožnjo pridobili metrike, ki opisujejo vizualno pozornost voznikov in zajemajo informacije o njihovih pogledih, fiksacijah ter smeri gledanja. Na podlagi statističnih analiz smo rezultate interpretirali v luči varne vožnje, prometne varnosti in implikacij za transport na splošno.
Glavni izsledek naloge je dejstvo, da vizualno pozornost voznikov najbolj zmotijo aktivnosti znotraj avtomobila, ki jih navadno opravljajo brez razmišljanja o posledicah in se nanašajo predvsem na nastavljanje sistemov znotraj avtomobila. Najdaljši odstotek trajanja pogledov in fiksacij stran od za vožnjo pomembnih področij med opravljanjem naloge se je pojavilo pri nalogah nastavitve klimatskega sistema, navigacijskega sistema ter nastavljanju radia. Pri vseh nalogah se je pojavila tunelizacija smeri gledanja skozi vetrobransko steklo po horizontalni osi v primerjavi s kontrolnim segmentom vožnje, pri večini nalog pa tudi po vertikalni osi. Kot naloge, ki so z vidika odvrnjene vizualne pozornosti stran od vetrobranskega stekla kot ključnega področja za spremljanje prometnega okolja in dogajanja najbolj problematične, so se pokazale naloge uporabe mobilnega telefona, ki zahtevajo vizualno interakcijo z napravo, ter naloge, ki vključujejo nastavljanje sistemov znotraj avtomobila. Prednjačijo branje in pošiljanje SMS-sporočila ter ogled posnetka na mobilnem telefonu, nastavitev navigacijskega sistema in radia ter nastavljanje stranskih ogledal. Pri teh nalogah je namreč rangiranje pokazalo jasno umestitev med najbolj problematične izmed 15 nalog, s katerimi so se srečali vozniki med testiranjem, hkrati pa so pri teh nalogah vozniki na vetrobransko steklo gledali manj kot 30 % časa opravljanja celotne naloge.
Rezultati raziskave kažejo, da poleg motenj znotraj vozila, ki jih poznamo vsi, enakovredno ali še večjo težavo z vidika vpliva na vizualno pozornost voznika na prometno okolje in dogajanje predstavljajo tiste motnje in aktivnosti, o katerih navadno ne razmišljamo kot o potencialno nevarnih in jih tudi izobraževalne kampanje ne umeščajo v svoje nabore. Še posebej je to relevantno v sferi poklicnih voznikov, saj so ti med svojim delom izpostavljeni večjemu naboru motenj znotraj vozila zaradi same narave dela in opreme, ki jo pri njem uporabljajo. Prav tako pa so pogosteje pod vplivom drugih dodatnih dejavnikov, ki potencialno zmanjšujejo njihovo pozornost in odzivnost na dogajanje v prometu, kot na primer utrujenost ali motnje kognitivne pozornosti.
Keywords: prometna varnost, varna vožnja, vizualna pozornost, motnje voznika, sledenje pogledu
Published in DKUM: 04.03.2021; Views: 2156; Downloads: 261
 Full text (10,07 MB) |
2. Nevarnosti uporabe mobilnih naprav med vozniki motornih vozil v cestnem prometu : magistrsko deloNiki Tomović, 2017, master's thesis Abstract: Motena vožnja dandanes predstavlja resnejšo grožnjo za vse udeležence cestnega prometa. Motečih dejavnikov je sicer lahko veliko, magistrsko delo pa temelji na nevarnosti uporabe mobilnih naprav med vozniki motornih vozil v cestnem prometu. Z magistrskim delom smo želeli opozoriti na tovrstno problematiko in prispevati k ozaveščenosti med ljudmi, saj lahko uporaba mobilnih naprav med vožnjo vodi k številnim resnim posledicam, ki se kažejo predvsem v cestnoprometnih nezgodah. V teoretičnim delu magistrskega dela smo obravnavali razloge za uporabo mobilnih naprav, načine uporabe, slovensko in tujo zakonodajo, nevarnosti in posledice rabe mobilnih naprav in rešitve ter ukrepe za zmanjšanje uporabe mobilnih naprav med vožnjo.
V empirični del magistrskega dela je vključena Raziskava o uporabi mobilnih naprav med vozniki motornih vozil v cestnem prometu in statistične analize, s katerimi smo ugotavljali, v kolikšni meri posamezniki uporabljajo mobilne naprave, na kakšne načine jih uporabljajo in ali se zavedajo nevarnosti uporabe tovrstne tehnologije. V raziskavi, ki je zajemala 50 spremenljivk oz. trditev, je sodelovalo 285 respondentov, njihovi odgovori so nam pomagali pri preverjanju naših šestih zastavljenih hipotez. Rezultati opravljene raziskave nakazujejo na to, da kar 79 % anketirancev uporablja mobilne naprave med vožnjo za različne namene, kot so telefoniranje, pošiljanje SMS sporočil, uporaba navigacije, fotografiranje, pregledovanje in objavljanje na socialnih omrežij. Analiza podatkov nam je pokazala, da se posamezniki zavedajo nevarnosti uporabe mobilnih naprav med vožnjo, a jih vseeno uporabljajo. V prihodnosti bo zato potrebno narediti korak naprej pri zmanjševanju in preprečevanju uporabe mobilnih naprav med vožnjo, obenem pa se moramo zavedati, da je uporaba mobilne naprave v določenih situacijah vendarle lahko koristna in neizogibna.
Keywords: promet, cestni promet, prometna varnost, varna vožnja, mobilne naprave, mobilni telefoni, posledice, ukrepi, magistrska dela
Published in DKUM: 15.05.2017; Views: 1691; Downloads: 168
Full text (834,55 KB) |
3. VPLIV TELEMATSKIH SISTEMOV NA VARNOSTI V CESTNEM PROMETU NA PRIMERU APLIKACIJE "DRAJV" ZAVAROVALNICE TRIGLAVStanislav Pečovnik, 2016, undergraduate thesis Abstract: Vozniki prepogosto pozabljamo na pomembnost varnosti v cestnem prometu. Neprilagojena hitrost je najpogostejši vzrok za povzročitev prometnih nesreč. Različni akterji so razvili nemalo telematskih aplikacij, ki bi naj pripomogle k varnejši, pa tudi varčnejši, vožnji.
V diplomskem delu je predstavljena njihova aplikacija Drajv, ki jo je razvila Zavarovalnica Triglav, d.d. Po dobrem letu dni uporabe te aplikacije smo analizirali, če je možno zaznati kakšne spremembe v statistiki cestnih prometnih nesreč. Ugotovili smo, da je obseg uporabe te aplikacije preskromen, da bi lahko potrdili ali ovrgli trditev, da tovrstne aplikacije zanesljivo povečujejo varčnost in varnost vožnje.
Keywords: cestni promet, telematske aplikacije, varna vožnja
Published in DKUM: 23.09.2016; Views: 1268; Downloads: 109
Full text (2,41 MB) |
4. Pomen šole vožnje za udeležence v cestnem prometuMaja Remih, 2016, undergraduate thesis Abstract: V cestnem prometu je ena temeljnih dejavnikov kakovosti vsakdanjega življenja prometna varnost. Zakaj? Skoraj ne mine dan, ko ne bi bili mobilni. Mobilnost pa seveda za sabo prinaša številne posledice, kot so prometne nesreče. Kako lahko vsak posameznik in organizacije, kot so šole vožnje, prispevajo k večji varnosti oziroma kako lahko zagotovimo večjo varnost? Diplomsko delo prikazuje statistiko prometnih nesreč med letom 2010 in 2015, najpogostejše vzroke za prometne nesreče, statistiko žrtev in njihove posledice. S primerjavo napisane zakonodaje za delovanje šol vožnje in usposabljanje prihodnjih voznikov motornih vozil primerja poučevanje v šoli vožnje in v programu dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov in vadbe varne vožnje. Ugotavlja vpliv šole vožnje na udeležence v prometu oziroma na prihodnje voznike. Potrkati želi na vest prihodnjim voznikom in voznikom nasploh ter jih spodbuditi k zavestnemu obnašanju in upoštevanju cestnoprometnih predpisov in k pravilnemu reševanju morebitnih negativnih situacij oziroma preprečitvi prometnih nesreč. V zaključku so predstavljeni nekateri že uvedeni ukrepi ter predlogi za izboljšanje varnosti v cestnem prometu, kot so uvedba samostojnega predmeta o prometni vzgoji že v osnovni šoli, predlog za zavestne kršitelje pod vplivom alkohola, sekcijsko merjenje na kritičnih odsekih in dodatna prometna signalizacija.
Keywords: promet, prometna nesreča, varnost, šola vožnje, kandidat, varna vožnja
Published in DKUM: 14.09.2016; Views: 1559; Downloads: 153
Full text (2,37 MB) |
5. MOBILNA APLIKACIJA ZA VODENJE IN NADZOR AVTOŠOLDamjan Vivod, 2015, undergraduate thesis Abstract: Informacijska doba je s svojim napredkom prinesla na delovna mesta enormne spremembe v načinu dela in poenostavitvi le tega. Še vedno pa v Sloveniji obstajajo sektorji, ki so z zakonodajo omejeni, da bi sledili temu napredku, izboljšali poslovanje svojih podjetij in poenostavili njihovo vodenje.
Primer takega sektorja je področje pridobivanja vozniškega izpita znotraj katerega so avtošole tiste, ki morajo z zakonsko določenim zastarelim načinom vodenja dnevnih razvidov voženj in evidenčnih kartonov vedno znova izpolnjevati ter vpisovati enake podatke.
Takšno vpisovanje vedno znova podobnih podatkov za kandidata pred vsako vožnjo, ki je že v bazi strank se smatra kot potrata časa ter dodatno delo pri organiziranju in planiranju tako za inštruktorja vožnje kot lastnika oziroma direktorja avtošole.
Mobilna aplikacija L#APP, predstavljena v nadaljevanju, odpravi zgoraj navedene probleme z enostavno uporabo in medsebojno sinhronizacijo z glavno podatkovno bazo, do katere imajo dostop vsi z administrativnimi pravicami. Tako lahko direktor preko spletne strani spremlja termine voženj, ki so jih inštruktorji vnesli na terenu.
Keywords: L#APP, mobilna aplikacija, avtošola, inštruktor, kandidat, varna vožnja.
Published in DKUM: 27.10.2015; Views: 1885; Downloads: 150
Full text (2,07 MB) |
6. PROMETNE NEZGODE MOTOCIKLISTOV IN NUDENJE PRVE POMOČIPetra Mirt, 2015, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Motociklisti spadajo med najbolj ogrožene udeležence v prometu, smrtnost je še vedno velika, znanje prve pomoči laikov pa slabo. Namen diplomske naloge je bil predstaviti varno vožnjo motociklistov, najpogostejše poškodbe pri prometnih nezgodah in nudenje prve pomoči ponesrečencu. Opisali smo pristop k poškodovanemu motociklistu po principu International Trauma Life Support (ITLS).
Raziskovalne metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo delo, kjer smo uporabili aktualno strokovno literaturo v slovenskem in angleškem jeziku. V empiričnem delu pa smo uporabili kvantitativno tehniko zbiranja podatkov ter kot inštrument raziskave vključili še spletni anketni vprašalnik s 30 vprašanji zaprtega tipa. Pridobljene podatke, ki so nam jih podali motociklisti s petdesetimi izpolnjenimi spletnimi anketami, smo statistično obdelali, jih grafično prikazali ter opisali z opisno statistiko.
Rezultati: Rezultati na spletno anketo so pokazali, da je znanje iz prve pomoči pri motociklistih prisotno, vendar je še vedno kar nekaj odstopanj od pravilnih odgovorov. Motociklisti menijo, da vozijo varno (96 %), 78 % jih uživa v hitri vožnji, večina se jih ne drži cestnih omejitev, več kot polovica se na cesti počuti ogrožene (62 %) in četrtina med vožnjo uživa občasno alkohol. Večina motociklistov (88 %) se zaveda, da spadajo med ranljive udeležence v cestnem prometu.
Sklep: Motociklisti morajo biti v dobri psihofizični pripravljenosti, prav tako pa tudi imeti brezhiben motocikel za varno vožnjo v prometu. Kljub različnim ukrepom, ki se izvajajo v upanju, da bi bila prometna varnost v Sloveniji boljša, je pomembno previdno posameznikovo ravnanje v cestnem prometu. Znanje iz nudenja prve pomoči bi bilo potrebno osveževati, da bi lahko v primeru prometne nezgode ustrezno in samozavestno ukrepali ter preprečili hujše posledice poškodovancu ali celo rešili nekomu dragoceno življenje.
Keywords: motociklizem, varna vožnja, nudenje prve pomoči, ITLS, prometne nezgode motociklistov, poškodbe motociklistov.
Published in DKUM: 22.10.2015; Views: 1643; Downloads: 139
Full text (1,16 MB) |
7. Odnos voznikov prekrškarjev do izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo : diplomsko deloDragan Jović, 2012, undergraduate thesis Abstract:
Keywords: cestni promet, prometna varnost, prekrški, preventiva, varna vožnja, usposabljanje, vprašalniki, diplomske naloge
Published in DKUM: 07.03.2012; Views: 2322; Downloads: 213
Full text (974,72 KB) |
8. |
