Search the digital library catalog

Abstract: Razvoj in stanje pokojninskega zavarovanja v Sloveniji je tematika, ki je pogostokrat obravnavana in je del življenja vsakega od nas. Če bomo zdravi, bomo vsi nekoč dočakali dan, ko bomo lahko odšli v pokoj. Vendar je pot do pokojnine vsak dan daljša in zahtevnejša. Zato bomo v diplomskem seminarju poskušali predstaviti to pot preko zgodovinskih dejstev in različnih javnih sistemov, do današnjega večkrat posodobljenega pokojninskega sistema. Problematika staranja prebivalstva skrbi vse javne pokojninske sisteme po svetu. Z novostmi varčevanja v 2. pokojninskem stebru bomo predstavili, kakšne možnosti ima slovenski varčevalec, ko razmišlja o varčevanju za pokojnino. Natančno bomo opredelili, kaj pokojninsko zavarovanje je in kaj je njegov osnovni namen in cilj. Predstavili bomo začetke uvajanja skladov življenjskega cikla v Ameriki in predstavili njihov največji sklad življenjskega cikla za javne uslužbence. Osrednji del bo namenjen uvedbi skladov življenjskega cikla v Sloveniji, ki ga bomo predstavili na primeru Modre zavarovalnice, ki je bila prva ustanoviteljica sklada življenjskega cikla pri nas in je predstavljal pomembno dopolnitev obstoječega dodatnega pokojninskega zavarovanja. S primerjavo izvajalcev dodatnega pokojninskega zavarovanja bomo pokazali, razlike med njimi in poudarili, kako pomembno je najti izvajalca dodatnega pokojninskega zavarovanja po naši meri. Z analizo varčevanja v skladih življenjskega cikla na Modri zavarovalnici bomo pripeljali, do zaključka, da je varčevanje za starost v skladih življenjskega cikla pomembna novost, ki bo varčevalcem povišala vrednost privarčevanih sredstev in jim s tem omogočila višji življenjski standard v jeseni življenja.
Keywords: Dodatno pokojninsko zavarovanje, pokojnina, sklad življenjskega cikla, varčevanje, Modra zavarovalnica.
Published: 24.09.2020; Views: 186; Downloads: 49
Full text (1,19 MB)

Abstract: Varčevanje je eden pomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na gospodarsko rast v državi, saj je stopnja varčevanja zelo povezana z investicijami v državi. Poznavanje dejavnikov varčevanja je tako pomembno z vidika ekonomske politike, da lahko tako nosilci fiskalne politike vplivajo na odločitev posameznikov o tem, ali bodo del svojega razpoložljivega dohodka namenili za varčevanje ali pa za potrošnjo. Magistrsko delo obravnava varčevanje v gospodarstvu in dejavnike varčevanja v Sloveniji, Avstriji, na Madžarskem, Češkem, Slovaškem in na Poljskem. Omejili smo se na države Srednje Evrope, saj so si te države med seboj dokaj podobne tako glede gospodarske razvitosti kakor tudi glede kulture, poleg tega pa imajo med seboj zelo dobro razvito medsebojno trgovino. V teoretičnem delu magistrske naloge najprej analiziramo osnovne teorije varčevanja in v njej izpostavljene dejavnike varčevanja. Predstavimo in analiziramo tudi rezultate empiričnih raziskovanj preučevanja dejavnikov varčevanja gospodinjstev. V nalogi prav tako predstavimo osnovne finančne instrumente, v katerih lahko gospodinjstva varčujejo. V empiričnem delu naloge analiziramo posamezne dejavnike varčevanja, njihovo gibanje skozi preučevano obdobje raziskovanja, tj. 2000–2017, in s pomočjo korelacijske analize ocenimo povezanost posameznih dejavnikov varčevanja s stopnjo varčevanja. Dejavniki, ki jih analiziramo, so naslednji: raven razpoložljivega dohodka na prebivalca, realna rast BDP na prebivalca, obrestna mera, inflacija, stopnja brezposelnosti, starostna odvisnost, stopnja urbanizacije, tuje direktne investicije in primanjkljaj oziroma presežek v proračunu države, poleg teh dejavnikov pa smo naredili tudi korelacijsko analizo s pričakovano življenjsko dobo po 65. letu starosti, spremembo cen nepremičnin in pogoji trgovanja. Rezultati empirične raziskave kažejo, da so demografski dejavniki in stopnja brezposelnosti najbolj in statistično značilno povezani s stopnjo varčevanja. Nadalje smo ugotovili statistično značilno pozitivno povezavo med varčevanjem in starostno odvisnostjo, primanjkljajem v proračunu, rastjo cen nepremičnin, pričakovano življenjsko dobo in bruto razpoložljivim dohodkom. Negativno statistično značilno povezavo pa smo ugotovili za dejavnike: realna rast BDP na prebivalca, realna obrestna mera in stopnja brezposelnosti. Dejavniki stopnja inflacije, stopnja urbanizacije, pogoji trgovanja in tuje direktne naložbe niso statistično značilno povezani s stopnjo varčevanja. Rezultati so tudi pokazali, da je največ preučevanih dejavnikov statistično značilno povezanih s stopnjo varčevanja na Poljskem, na drugi strani pa noben od dejavnikov ni povezan s stopnjo varčevanja na Češkem.
Keywords: varčevanje, stopnja varčevanja, realna rast BDP na prebivalca, inflacija, obrestna mera, stopnja brezposelnosti, demografski dejavniki, stopnja urbanizacije, tuje direktne investicije, primanjkljaj v državnem proračunu
Published: 17.01.2019; Views: 734; Downloads: 109
Full text (1,28 MB)

Abstract: Namen pokojninskih sistemov je zagotavljanje socialne varnosti starejših in prejemanje dostojne pokojnine. Zato je cilj države ohranjanje javnofinančno vzdržnega pokojninskega sistema, kateri v Sloveniji temelji na medgeneracijski solidarnosti. Zaradi različnih dejavnikov se pokojninski sistemi po svetu srečujejo s težavami. Kakšne so rešitve? Ali se mladi zavedajo delovanja pokojninskega sistema in višine njihovih pokojnin v prihodnosti? Mladi so tisti, ki lahko poskrbijo za spremembe, ki bodo imele učinek na sistem, ki bo deloval v času, ko se bodo sami upokojili. In izkazalo se je, da so mladi dobro ozaveščeni glede delovanja pokojninskega sistema. Zato pričakujejo, da bodo njihove pokojnine prenizke in se zavedajo pomena dodatnega varčevanja za svojo starost. Ne želijo se zanašati na državo, ampak si želijo sami priskrbeti dostojno življenje v starosti. Veliko imajo idej in zamisli, kako bi lahko vplivali na zaposlovanje starejših in na »prijetno« podaljšanje delovne dobe. Pripravljeni so na spremembe, predvsem pa so mlade generacije zelo fleksibilne, kar se lahko odraža tudi na poklicni poti.
Keywords: dodatno pokojninsko varčevanje, zaposlovanje starejših, demografske spremembe, podaljšano zaposlovanje
Published: 09.11.2018; Views: 935; Downloads: 278
Full text (984,98 KB)

Abstract: Prihodnji demografski trendi kažejo na zniževanje rodnosti in podaljševanje življenjske dobe. Slednje pomeni daljše uživanje obdobja upokojitve in s tem povečevanje izdatkov za pokojnine. Zniževanje rodnosti vpliva na nižji delež delovno aktivnega prebivalstva in posledično na zmanjšanje razmerja med številom zavarovancev ter številom upokojenih. Po statističnih podatkih bo navedeno razmerje upadalo tudi v prihodnje, zato bo vedno manj tistih, ki bodo vplačevali v pokojninsko blagajno. Navedeni demografski trendi močno ogrožajo finančno vzdržnost in varnost pokojninskih sistemov. Zaradi tega so države članice EU v zadnjem desetletju reformirale svoje pokojninske sisteme. Ob tem imajo pomembno vlogo dodatna pokojninska zavarovanja, saj lahko le ob kombinaciji vzdržnega javnega pokojninskega sistema ter ustreznega obsega dodatnega pokojninskega zavarovanja pričakujemo dokaj primerno višino pokojnine. Slovenski pokojninski sistem je dolgoročno nevzdržen in ima premajhen obseg dodatnega pokojninskega varčevanja. Strokovna javnost je dlje časa opozarjala na pomanjkljivosti dodatnega pokojninskega zavarovanja in na nujnost sistemskih sprememb, ki bi povečale njegov obseg. Slovenija je s pokojninsko reformo v letu 2013 posodobila dodatno pokojninsko zavarovanje in v večji meri vnesla potrebne spremembe za večjo privlačnost le-tega, predvsem z uvedbo skladov življenjskega cikla, vendar do potrebnega povečanja davčnih olajšav ni prišlo. Prav tako bodo potrebni učinkovitejši ukrepi za večjo promocijo in prepoznavnost dodatnega pokojninskega zavarovanja v Sloveniji. Povprečne mesečne premije v višini 30 do 55 EUR so v prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju v Sloveniji še vedno prenizke, da bi lahko zagotavljale dodatno pokojnino, ki bi zapolnila pokojninsko vrzel posameznika. V Sloveniji znaša nadomestitveno razmerje med prvo pokojnino in zadnjo neto plačo približno 60 % neto plače ob upokojitvi. Po merilih OECD naj bi za dostojno pokojnino znašalo nadomestitveno razmerje med neto plačo pred upokojitvijo in neto pokojnino 70 %. V magistrski nalogi smo analizirali kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje v podjetju X, pri čemer smo ugotavljali, ali bodo dejanska vplačila v PDPZ podjetja X zagotavljala potreben obseg zbranih sredstev za dosego pokojnine v višini 70 % nadomeščanja plače pred upokojitvijo. Cilj naloge je ugotoviti, ali je to varčevanje učinkovito z vidika doseganja pokojninske rente, ki bi posamezniku omogočala skupno pokojnino (iz prvega in drugega stebra) v višini 70 % nadomestitvenega razmerja. Ciljno nadomestitveno razmerje je v podjetju X mogoče doseči, v kolikor zaposleni z varčevanjem prične takoj ob zaposlitvi, tudi sam vplačuje svoj delež premije in v času varčevanja privarčevanih sredstev pred upokojitvijo ne dviguje ter nenamensko porabi.
Keywords: pokojninski sistemi, pokojninske reforme, dodatno pokojninsko varčevanje, prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, nadomestitveno razmerje, pokojninska renta
Published: 04.09.2017; Views: 852; Downloads: 114
Full text (2,04 MB)

Abstract: Reka Mura lahko kot neizkoriščen hidro potencial pripomore k zvišanju deleža energije iz obnovljivih virov. V diplomski nalogi je opisano izkoriščanje energije vode za pridobivanje električne energije, predstavljene pa so tudi obstoječe hidroelektrarne v Sloveniji. Nadalje so opisane hidrološke značilnosti reke Mure in ekosistemi ob njej. Načrtovane hidroelektrarne na reki Muri predstavljajo precejšen poseg v določeno območje, zato ga je pred realizacijo potrebno dobro proučiti. Izgradnja hidroelektrarn prinaša številne negativne razvojno-okoljske učinke, hkrati pa lahko ogroža najbogatejše in najbolj ohranjeno porečje v Sloveniji. V nalogi smo opredelili prednosti in slabosti izgradnje verige hidroelektrarn; ocenjujemo pa tudi, ali je gradnja hidroelektrarn na reki Muri sploh smiselna: večji učinek bi bil, če bi denar, vložen v gradnjo in nato v obratovanje hidroelektrarn, vložili v varčevanje z energijo. Okoljsko ozaveščanje in premišljena raba energije mora postati pravilo vsakega posameznika.
Keywords: hidroenergija, reka Mura, hidroelektrarne na reki Muri, varčevanje z energijo
Published: 08.11.2016; Views: 1304; Downloads: 114
Full text (1,24 MB)